zvončki že pojo.
Evo, potička pečena. Smrekca narjena.
Pičim domov na večerjo.
Vam, moji dragi bralci, pa želim lep božični večer.
Naj vam riti popokajo od vseh dobrot, mal od materialnih, bolj pa od tistih neoprijemljivih.
četrtek, 24. december 2009
četrtek, 17. december 2009
Keep your eye upon the doughnut, and not upon the hole ali kako razumeti fenomen Roberta Pattinsona.
Če se komu zdi, da sm mal u lukno padla zadne cajte, da nimam signala, battery low, da me ni uglavnem, se ni čist zmotu. Ker me res ni. Ne štekam, sm mislla, da bl k bo zima in manj posla k bo, manj dela bo. Ampak ne, to je u bistvu lih obratno sorazmerno. Uglavnm, point je v tem, da sm čist preveč u službi. In pol se prke večer mal pretvarjam, da študiram. In pol preden grem skor s kuram spat, še mal kej preberem.
No, k stvari. Ker rada preberem Ireno Sireno in občasno preberem tut mal iztoka Gartnerja mi je v oči padlo vprašanje, ki si ga oba oba zastavljata. Why the fuck je Robert Pattinson kr naenkrat najlepši dec na svetu in ultimativen sex god of the year? Tut mene to precej zanima, ker res ni lih klasično najlepšejši ever. In ker je vse to že bil, še preden sm js sploh vedla kdo to je. (In če kdo še zmer ne ve, naj ga razsvetlim, da je to fante, ki je 'zaslovel' z vlogo Edwarda Cullena v Twilight serialu.)
In kako priročno, da lih prebiram Twilight sago, ane. Potem, ko sem enko pojedla v treh večerih, sem četrti večer pogledala film. In potem, ko sem v naslednjih treh večerih pojedla še drugo knjigo, sm potem osmi večer pogledala še ta drug film. Zdj berem tretjo knjigo in zadeve počaaaas ratujejo bolj smiselne. S tako vlogo iz take knjige bi vsak dec ratu najlepši in najpopularnejši. 109-letni ulitmativni gentleman, ki nesmrtno (dobesedno) ljubi svojo Bello. In zraven neskončno trpi. Ker je vampir. In kakor nam na široko razlaga knjiga, je res lep, najlepejši dec (it comes with the species).
Ameriške najstnice (in njihove mame) že vsaj dve leti navdušeno prebirajo knjige serije Twilight. Edward je bil že kot lik iz knjige totaln hit in destinacija mnogih najstniških zatreskanosti. Ker pa zdj Robert Pattinson je Edward, je zadeva samo mal zamenjala lokacijo. In ergo - a star is born. Nič lažjega. Samo res najgršmu descu ta tranzicija ne bi uspela.
Kar pa zadeva populacijo mam, je stvar mal drugačna. Kot sm prebrala na strani revije VanityFair, so pa tete zadevo mal bl 'racionalno' vzele. So pregledale intervjuje in youtube in ugotovile, da ma fante prou simpatičn smisel za humor, je mal sramežljiv, igra klavir in kitaro, lepo govori in oh, ta angleški naglas. Sevede, one kao ločijo Roberta od Edwarda. Ampak če vse to, kar velja za Roberta seštejemo z Edwardom zgoraj, je stvar še boljša. Ker katera pa noče ljubimca, ki bi bil vse to in ki bi zanjo vse naredu in ji vse dal in jo pazil kot punčico svojega očesa in jo ljubil večno, for ever, forever ever, ever? Sploh če to primerja z descem, ki ga ma doma?!
Tle smo pa spet pri moji veleteoriji o junakih in revcah. Joj, kako neskončno drži. Če mi jo kdo spizdi, se bo krvav useknu, by the way.
Ampak, let's be fair, tip ni lih grd, ane.
Bi skor rekla, da je kr za v kategorijo 'I most definitely would'. Čez par let recimo :)
No, k stvari. Ker rada preberem Ireno Sireno in občasno preberem tut mal iztoka Gartnerja mi je v oči padlo vprašanje, ki si ga oba oba zastavljata. Why the fuck je Robert Pattinson kr naenkrat najlepši dec na svetu in ultimativen sex god of the year? Tut mene to precej zanima, ker res ni lih klasično najlepšejši ever. In ker je vse to že bil, še preden sm js sploh vedla kdo to je. (In če kdo še zmer ne ve, naj ga razsvetlim, da je to fante, ki je 'zaslovel' z vlogo Edwarda Cullena v Twilight serialu.)
In kako priročno, da lih prebiram Twilight sago, ane. Potem, ko sem enko pojedla v treh večerih, sem četrti večer pogledala film. In potem, ko sem v naslednjih treh večerih pojedla še drugo knjigo, sm potem osmi večer pogledala še ta drug film. Zdj berem tretjo knjigo in zadeve počaaaas ratujejo bolj smiselne. S tako vlogo iz take knjige bi vsak dec ratu najlepši in najpopularnejši. 109-letni ulitmativni gentleman, ki nesmrtno (dobesedno) ljubi svojo Bello. In zraven neskončno trpi. Ker je vampir. In kakor nam na široko razlaga knjiga, je res lep, najlepejši dec (it comes with the species).
Ameriške najstnice (in njihove mame) že vsaj dve leti navdušeno prebirajo knjige serije Twilight. Edward je bil že kot lik iz knjige totaln hit in destinacija mnogih najstniških zatreskanosti. Ker pa zdj Robert Pattinson je Edward, je zadeva samo mal zamenjala lokacijo. In ergo - a star is born. Nič lažjega. Samo res najgršmu descu ta tranzicija ne bi uspela.
Kar pa zadeva populacijo mam, je stvar mal drugačna. Kot sm prebrala na strani revije VanityFair, so pa tete zadevo mal bl 'racionalno' vzele. So pregledale intervjuje in youtube in ugotovile, da ma fante prou simpatičn smisel za humor, je mal sramežljiv, igra klavir in kitaro, lepo govori in oh, ta angleški naglas. Sevede, one kao ločijo Roberta od Edwarda. Ampak če vse to, kar velja za Roberta seštejemo z Edwardom zgoraj, je stvar še boljša. Ker katera pa noče ljubimca, ki bi bil vse to in ki bi zanjo vse naredu in ji vse dal in jo pazil kot punčico svojega očesa in jo ljubil večno, for ever, forever ever, ever? Sploh če to primerja z descem, ki ga ma doma?!
Tle smo pa spet pri moji veleteoriji o junakih in revcah. Joj, kako neskončno drži. Če mi jo kdo spizdi, se bo krvav useknu, by the way.
Ampak, let's be fair, tip ni lih grd, ane.
Bi skor rekla, da je kr za v kategorijo 'I most definitely would'. Čez par let recimo :)
torek, 15. december 2009
ponedeljek, 7. december 2009
Amici, diem perdidi.
In to vztrajno enega za drugim.
Diploma se mi pa z najbl sitnim glasom reži na vsa usta, tko da se vsi njeni gnili zeleni zobje vidjo. In vohajo.
Prou fascinantno, kako dele kšn mesec sploh nism multiopravilno sposobna.
Sucks.
Diploma se mi pa z najbl sitnim glasom reži na vsa usta, tko da se vsi njeni gnili zeleni zobje vidjo. In vohajo.
Prou fascinantno, kako dele kšn mesec sploh nism multiopravilno sposobna.
Sucks.
ponedeljek, 30. november 2009
ink!
Pa poglejmo še mal v svet urbanosti/subkultur, slovenceljskosti. U soboto sem namreč bla u Trstu, kjer je ta vikend potekal tetovatorski, recimo temu sejem -Trieste tattoo expo.
Sejem bil je živ. In zanimiv. Vidla sm marsikaj in marsikoga. Ibr zanimive ljudi in tut čist brezvezne.
Tetovaže vseh vrst in oblik, velikosti in stilov. Celo tehnik. Ne morš verjet, ampak bil je en ogromen tip, ki je tetoviral tolk 'old school' kokr se da. Namreč na roko, s palco. Seriously painful shit.
Sicer sem pa med listanjem fotografij posameznih studiev ugotovila, da se mi zdi strašno paradoksalno, kako majo lahko Italjani tolk res dobrga dizajna in tok visoke mode, ko je pa večina folka totalno brez okusa. Res fascinantno.
Ampak poglejmo še eno zanimivo reč. Na expoju je 'razstavljalo' blizu 140 tetovatorskih studiev. Večinoma so bli to italijanski studii, eni so uletel iz Grčije in dvoji iz Hrvaške. Slovenskega pa ni blo nobenga. Pa jih je prbližn 20 pr ns. Od teh dvajsetih pa minimalno eden slovi po svojmu egotu in splošnem mojstrstvu. Pa ga ni blo. Kar je čudn, glede na to, da je ta sejem edini velik in resen tle naokol. In da so pršli razstavlat vsi najboljši italjanski tetovatorji. Ah ne, našim je pa to mem.
Za moje pojme je to sam še en znak, zakaj se ne hodt tetoverat h našim veleznalcem: kdor noče na sejmih svojih del razkazvat, ne more bit dost dober.
Sejem bil je živ. In zanimiv. Vidla sm marsikaj in marsikoga. Ibr zanimive ljudi in tut čist brezvezne.
Tetovaže vseh vrst in oblik, velikosti in stilov. Celo tehnik. Ne morš verjet, ampak bil je en ogromen tip, ki je tetoviral tolk 'old school' kokr se da. Namreč na roko, s palco. Seriously painful shit.
Sicer sem pa med listanjem fotografij posameznih studiev ugotovila, da se mi zdi strašno paradoksalno, kako majo lahko Italjani tolk res dobrga dizajna in tok visoke mode, ko je pa večina folka totalno brez okusa. Res fascinantno.
Ampak poglejmo še eno zanimivo reč. Na expoju je 'razstavljalo' blizu 140 tetovatorskih studiev. Večinoma so bli to italijanski studii, eni so uletel iz Grčije in dvoji iz Hrvaške. Slovenskega pa ni blo nobenga. Pa jih je prbližn 20 pr ns. Od teh dvajsetih pa minimalno eden slovi po svojmu egotu in splošnem mojstrstvu. Pa ga ni blo. Kar je čudn, glede na to, da je ta sejem edini velik in resen tle naokol. In da so pršli razstavlat vsi najboljši italjanski tetovatorji. Ah ne, našim je pa to mem.
Za moje pojme je to sam še en znak, zakaj se ne hodt tetoverat h našim veleznalcem: kdor noče na sejmih svojih del razkazvat, ne more bit dost dober.
sobota, 28. november 2009
Dead men are heavier than broken hearts.
Še en citat Raymonda Chandlerja.
In tut sicer bo šlo tole o knjigah.
Medtem ko sem se potermaniji uspešno ognila (kaj pa vem no, teenage čarovniki niso lih moja scena, js sm bl za temne, resne stvari - vojne romane, pa tiste iz kterih so ratale noir klasike, in seveda mafijo), se pa teli somračni maniji nism. Vampirji, volkodlaki, in podobne strašljivosti. Megla z dežjem začinjena z mal romance.
In potem ko sem obupala nad knjižnico - čakalna vrsta je namreč neskončna - sem 'po vezah' dobila pošiljko prvih treh knjig, ki so zdj na mojem sposojevalnem kartončku indefinetly. Sm že zagrizla v prvo, Twilight. Ja mal te posrka. Ampak ne preveč. Prou luštno predspalno branje.
And it makes me feel like I'm sixteen again :)
In tut sicer bo šlo tole o knjigah.
Medtem ko sem se potermaniji uspešno ognila (kaj pa vem no, teenage čarovniki niso lih moja scena, js sm bl za temne, resne stvari - vojne romane, pa tiste iz kterih so ratale noir klasike, in seveda mafijo), se pa teli somračni maniji nism. Vampirji, volkodlaki, in podobne strašljivosti. Megla z dežjem začinjena z mal romance.
In potem ko sem obupala nad knjižnico - čakalna vrsta je namreč neskončna - sem 'po vezah' dobila pošiljko prvih treh knjig, ki so zdj na mojem sposojevalnem kartončku indefinetly. Sm že zagrizla v prvo, Twilight. Ja mal te posrka. Ampak ne preveč. Prou luštno predspalno branje.
And it makes me feel like I'm sixteen again :)
torek, 24. november 2009
No-wam-sain?
Mogoče bo kdo opazu, da tale post pišem okoli poldneva, ko je običajen delavec v službi. No, tut jst sm v službi, ampak dons je tork, in ob torkih vse ponedeljkove štale, katastrofe, urgence in polomije nekako čudežno izginejo. Posledično telefon ne zvoni nonstop, v pisarni ni skos enga prometa, kar pomeni, da imam js mal miru. Zato je ponavad tork moj nabolj produktiven dan, ko v parih urah tišine spedenam marsikaj pa še mal več, in se loh prou kmal poberem dam. Tud dons je tak plan. Sam da še zapišem tale post.
Prouzaprou sm mislla zdele mal jamrat o pondelkih, ampak mislm, da smo vsled Facebooku že vsi poštekal, da so pondelki res bedni, tko da brezveze ta tema.
Tko da, pol sm se odločila, da bi pa mogoče mal Kmetijo pokomentirala, k se že lih vsi neki vanjo obregujejo in se v isti sapi delajo, da je ne gledajo. Js pa od časa do časa jo gledam. In to prou laično in ležerno in se pretvarjam, da nism komunikologinja, ker sicer bi mi prec popustil živci. Sm pa si ob Kmetiji zaželela eno zelo zdravo željo: Oh življenje, bodi mi no tako naklonjeno in mi na pot lepo prosim ne postavi kretena kot je Goran/Artur.
Prouzaprou sm mislla zdele mal jamrat o pondelkih, ampak mislm, da smo vsled Facebooku že vsi poštekal, da so pondelki res bedni, tko da brezveze ta tema.
Tko da, pol sm se odločila, da bi pa mogoče mal Kmetijo pokomentirala, k se že lih vsi neki vanjo obregujejo in se v isti sapi delajo, da je ne gledajo. Js pa od časa do časa jo gledam. In to prou laično in ležerno in se pretvarjam, da nism komunikologinja, ker sicer bi mi prec popustil živci. Sm pa si ob Kmetiji zaželela eno zelo zdravo željo: Oh življenje, bodi mi no tako naklonjeno in mi na pot lepo prosim ne postavi kretena kot je Goran/Artur.
ponedeljek, 9. november 2009
The air had the faint sweetish smell of old age.
Za vas ne vem, ampak js se večino časa počutm zelo živo. Prou tko - very much alive. Ampak se pa od časa do časa, tko na kšn bl temen dan, vseen vprašam, a je to to? A se je moj lajf že začel? Tko, zares? Mrbit se je, pa če se ni, kdaj se bo? Kaj se more zgodit, da se bo lajf začel? Al pa se je že začel, pa sm ta event mal falila? Ah, sevede se je začel, po moje že vsaj ene trikrat. Pa še ene parkrat se bo.
Ampak kdaj ženska zaživi? Ko diplomira? Ko spozna moža? Ko rodi otroke? Ko postane vdova?
Private lives of Pippa Lee je film, ki ne odgovarja na ta vprašanja, jih pa zastavlja. I like. A lot.
Ampak kdaj ženska zaživi? Ko diplomira? Ko spozna moža? Ko rodi otroke? Ko postane vdova?
Private lives of Pippa Lee je film, ki ne odgovarja na ta vprašanja, jih pa zastavlja. I like. A lot.
petek, 6. november 2009
213.
Jst se bloganja mrbit sploh ne znam prou jit. Pa s tem ne mislm na pisanje, ker pr tem u bistvu ni pravil. Mislm bl na to, da sm pozabila na rojstne dneve mojga blogca, pa na vsa obletna števila postov. Na primer: pozabila petdesetega, stotega, dvestotega. Zdj sm pa že na dvestotrinajst, pa mi dons lih nč boljšga na misel ne pride - happy 213th post tooooooo meeeee! :)))
petek, 30. oktober 2009
Lied vom Kindsein. Song of Childhood.
Lied vom Kindsein
Als das Kind Kind war,
ging es mit hängenden Armen,
wollte der Bach sei ein Fluß,
der Fluß sei ein Strom,
und diese Pfütze das Meer.
Als das Kind Kind war,
ging es mit hängenden Armen,
wollte der Bach sei ein Fluß,
der Fluß sei ein Strom,
und diese Pfütze das Meer.
Als das Kind Kind war,
wußte es nicht, daß es Kind war,
alles war ihm beseelt,
und alle Seelen waren eins.
Als das Kind Kind war,
hatte es von nichts eine Meinung,
hatte keine Gewohnheit,
saß oft im Schneidersitz,
lief aus dem Stand,
hatte einen Wirbel im Haar
und machte kein Gesicht beim fotografieren.
Als das Kind Kind war,
war es die Zeit der folgenden Fragen:
Warum bin ich ich und warum nicht du?
Warum bin ich hier und warum nicht dort?
Wann begann die Zeit und wo endet der Raum?
Ist das Leben unter der Sonne nicht bloß ein Traum?
Ist was ich sehe und höre und rieche
nicht bloß der Schein einer Welt vor der Welt?
Gibt es tatsächlich das Böse und Leute,
die wirklich die Bösen sind?
Wie kann es sein, daß ich, der ich bin,
bevor ich wurde, nicht war,
und daß einmal ich, der ich bin,
nicht mehr der ich bin, sein werde?
Als das Kind Kind war,
würgte es am Spinat, an den Erbsen, am Milchreis,
und am gedünsteten Blumenkohl.
und ißt jetzt das alles und nicht nur zur Not.
Als das Kind Kind war,
erwachte es einmal in einem fremden Bett
und jetzt immer wieder,
erschienen ihm viele Menschen schön
und jetzt nur noch im Glücksfall,
stellte es sich klar ein Paradies vor
und kann es jetzt höchstens ahnen,
konnte es sich Nichts nicht denken
und schaudert heute davor.
Als das Kind Kind war,
spielte es mit Begeisterung
und jetzt, so ganz bei der Sache wie damals, nur noch,
wenn diese Sache seine Arbeit ist.
Als das Kind Kind war,
genügten ihm als Nahrung Apfel, Brot,
und so ist es immer noch.
Als das Kind Kind war,
fielen ihm die Beeren wie nur Beeren in die Hand
und jetzt immer noch,
machten ihm die frischen Walnüsse eine rauhe Zunge
und jetzt immer noch,
hatte es auf jedem Berg
die Sehnsucht nach dem immer höheren Berg,
und in jeden Stadt
die Sehnsucht nach der noch größeren Stadt,
und das ist immer noch so,
griff im Wipfel eines Baums nach dem Kirschen in einemHochgefühl
wie auch heute noch,
eine Scheu vor jedem Fremden
und hat sie immer noch,
wartete es auf den ersten Schnee,
und wartet so immer noch.
Als das Kind Kind war,
warf es einen Stock als Lanze gegen den Baum,
und sie zittert da heute noch.
Song of Childhood
When the child was a child
It walked with its arms swinging,
wanted the brook to be a river,
the river to be a torrent,
and this puddle to be the sea.
When the child was a child,
it didn’t know that it was a child,
everything was soulful,
and all souls were one.
When the child was a child,
it had no opinion about anything,
had no habits,
it often sat cross-legged,
took off running,
had a cowlick in its hair,
and made no faces when photographed.
When the child was a child,
It was the time for these questions:
Why am I me, and why not you?
Why am I here, and why not there?
When did time begin, and where does space end?
Is life under the sun not just a dream?
Is what I see and hear and smell
not just an illusion of a world before the world?
Given the facts of evil and people.
does evil really exist?
How can it be that I, who I am,
didn’t exist before I came to be,
and that, someday, I, who I am,
will no longer be who I am?
When the child was a child,
It choked on spinach, on peas, on rice pudding,
and on steamed cauliflower,
and eats all of those now, and not just because it has to.
When the child was a child,
it awoke once in a strange bed,
and now does so again and again.
Many people, then, seemed beautiful,
and now only a few do, by sheer luck.
It had visualized a clear image of Paradise,
and now can at most guess,
could not conceive of nothingness,
and shudders today at the thought.
When the child was a child,
It played with enthusiasm,
and, now, has just as much excitement as then,
but only when it concerns its work.
When the child was a child,
It was enough for it to eat an apple, … bread,
And so it is even now.
When the child was a child,
Berries filled its hand as only berries do,
and do even now,
Fresh walnuts made its tongue raw,
and do even now,
it had, on every mountaintop,
the longing for a higher mountain yet,
and in every city,
the longing for an even greater city,
and that is still so,
It reached for cherries in topmost branches of trees
with an elation it still has today,
has a shyness in front of strangers,
and has that even now.
It awaited the first snow,
And waits that way even now.
When the child was a child,
It threw a stick like a lance against a tree,
And it quivers there still today.
Oh, učeri sm bla po spodletelih bučah tolk slabe volje, da sm za pol ure obsedela pred TVjem prekljapljajoč kanale, gledajoč nič. Pol sm pa na enmu nemškemu kanalu naletela na neko film retrospektivo, prouzaprou zadnjih deset sekund, k je bil že fade out, ampak sm pa ujela še besede: Wie kann es sein, daß ich, der ich bin, bevor ich wurde, nicht war, und daß einmal ich, der ich bin, nicht mehr der ich bin, sein werde?
Takoj sm se spomnla, da vem iz kje to je. Seveda, Nebo nad Berlinom. Lepa pesem. Pesem Petra Handkeja. Lih tolk navdihujoča, da bom dons še bl tiste zanič buče napadla :)
ponedeljek, 19. oktober 2009
Menage a huh?
Že večkrat sem ugotovila in tudi na lastni koži izkusila, da so moški moralni kazalci dvomljive kvalitete oziroma, da niso lih skalibrirani na pravi sever, če lahko tako rečem. Ampak moje današnje marnje ne letijo lih sam na moške.
Etična in moralna kvaliteta naših dejanj in legitimnost vsega, kar počnemo, nas definira. In tako sem spet naletela na nepredvideno mino razlaganja tega dejstva moškemu egu. Egu, ki ne more priznat moralne napake, morda celo niti ne dojet. Ampak vsak menda razume, da noben človk ni otok. Človk je družbeno bitje na miljon načinov. Torej, če si zrela persona in ti nekdo pove, da si naredu neki narobe, se valda mal zamislš. Se ne skriješ v objem svojga ibr zatečenga egota, predvsem se pa ne izgovarjaš, da si neki pač naredu, ker je glih dovoljeno oz. natančneje - ni prepovedano, niti ne sankcionirano. Kar se mene tiče, je to najbl bolan izgovor, ker kaže na totaln neobstoj občutka za moralo in etiko medčloveških odnosov. Dejanja vsazga posameznika so pogojena z eksistenco drugih. Kvaliteten človek stvari ne dela zato, ker jih lahko. Dela jih z namenom. Dobrim namenom. Okej, tut zajebe, sam se zravn proba kej naučit. Kdor pa vztrajno glavo v pesek tišči, se ne bo pa nč nauču, ampak bo še naprej po svetu hodu s kompasom, k mu bo narobe kazu.
Večina od nas nismo lih morilci, oboroženi tatovi in gang bangerji. Ns ne označujejo kot mal sfaljene osebke dejanja, za katera se faše zapor. Nas označujejo mjhne vsakdanje odločitve, za ktere mislimo, da jih noben ne porajta. No, pa jih.
But hey, nobody's perfect. And pretending to be perfect? Well, it never works.
Etična in moralna kvaliteta naših dejanj in legitimnost vsega, kar počnemo, nas definira. In tako sem spet naletela na nepredvideno mino razlaganja tega dejstva moškemu egu. Egu, ki ne more priznat moralne napake, morda celo niti ne dojet. Ampak vsak menda razume, da noben človk ni otok. Človk je družbeno bitje na miljon načinov. Torej, če si zrela persona in ti nekdo pove, da si naredu neki narobe, se valda mal zamislš. Se ne skriješ v objem svojga ibr zatečenga egota, predvsem se pa ne izgovarjaš, da si neki pač naredu, ker je glih dovoljeno oz. natančneje - ni prepovedano, niti ne sankcionirano. Kar se mene tiče, je to najbl bolan izgovor, ker kaže na totaln neobstoj občutka za moralo in etiko medčloveških odnosov. Dejanja vsazga posameznika so pogojena z eksistenco drugih. Kvaliteten človek stvari ne dela zato, ker jih lahko. Dela jih z namenom. Dobrim namenom. Okej, tut zajebe, sam se zravn proba kej naučit. Kdor pa vztrajno glavo v pesek tišči, se ne bo pa nč nauču, ampak bo še naprej po svetu hodu s kompasom, k mu bo narobe kazu.
Večina od nas nismo lih morilci, oboroženi tatovi in gang bangerji. Ns ne označujejo kot mal sfaljene osebke dejanja, za katera se faše zapor. Nas označujejo mjhne vsakdanje odločitve, za ktere mislimo, da jih noben ne porajta. No, pa jih.
But hey, nobody's perfect. And pretending to be perfect? Well, it never works.
četrtek, 15. oktober 2009
Blog Action Day.
Evo, mesec otvarjam 15ga, na dan, ko poteka Blog Action Day. Letos naj bi beseda tekla o klimatskih spremembah. Js mislm, da je treba samo nos skoz okn pomolit, pa se spomnt dobr teden nazaj, ko je blo 26 stopinj takle cajt dneva, da ti je jasn, da se podnebje res spreminja. Sicer ne vem, kaj točn zdj to je, samo faza planeta, al smo res to mi zjebal. Ampak tut če nismo bliz tiste točke, s katere se ne bi več dal vrnt v neko zdravo stanje Zemlje, definitivno ne škod bit mal bl okolju prijazen.
Tko da, ugašajmo luči, motorje na semaforjih, reciklirajmo in bodmo na splošno mal bl zeleni.
Tko da, ugašajmo luči, motorje na semaforjih, reciklirajmo in bodmo na splošno mal bl zeleni.
sreda, 30. september 2009
torek, 29. september 2009
Angelca disturbs me.
Ker Angelca je povsod. Sej vemo kera, ane? Likovič. Na vsakih drugih Trenjih je bla. Od BigBrotherja do šole, do verouka in ne vem česa še - vse teme je tut ona komentirala. Na Trenjih, sevede. Okej, sej ma kej za povedat, čeprav je način na kterga stvari pove totalno nemogoč. Ponavad se tut ne strinjam z njo. Posebi mi je šlo pa na jetra to, da mi ni blo jasn, kdo je kr naenkrat določu, da je pa ta teta tolk pametna in tolk vsevedna, da pa loh zdj skos neki po televiziji lapa.
In učer mati pržge Kmetijo in kdo tm z gledalci deli svoja mnenja? Ja čudn, da Angelca. Edina smola je bla, da nism mela časa slišat, kaj je povedala. Sm pa dobr vidla, kako je gledala gospodično porno divo.
Čakte mal, sej niste resni. Al pa ona ni.
Seriously, Angelca disturbs me.
In učer mati pržge Kmetijo in kdo tm z gledalci deli svoja mnenja? Ja čudn, da Angelca. Edina smola je bla, da nism mela časa slišat, kaj je povedala. Sm pa dobr vidla, kako je gledala gospodično porno divo.
Čakte mal, sej niste resni. Al pa ona ni.
Seriously, Angelca disturbs me.
ponedeljek, 21. september 2009
You don't play against opponents, you play against the game of basketball.
Needless to say, sm prejšn tedn tko k večina ostalih, gledala košarko. Košarka mi je bla že od zmeri zanimiva, itak stokrat bl k fuzbal, ker pr košarki se skos kej dogaja. Plus štekam večino pravil, pa mi je zato jasn kaj gledam, ane. Pa še desci so lepši. Postavnejši :)
Kr mal bo dolgčas zdj brez košarke, sm se kr mal navadla. Ampak nč hudga, tale kolektivna psihoza navijanja se mora počas ohladit. Da pozabmo zmago nad Hrvati, pa poraz proti Srbom, čudne sodnike, našo kratko klop.
Ker bomo drugo leto še bl navijal.
Kr mal bo dolgčas zdj brez košarke, sm se kr mal navadla. Ampak nč hudga, tale kolektivna psihoza navijanja se mora počas ohladit. Da pozabmo zmago nad Hrvati, pa poraz proti Srbom, čudne sodnike, našo kratko klop.
Ker bomo drugo leto še bl navijal.
sobota, 12. september 2009
An overtone of pure idiocy?
Tole, kar sledi, je mal okrajšan transkript iz filma The ugly truth. U bistvu sm si ga zloudala sam zarad über hot Gerarda Butlerja. Ampak film v prve pol ure postreže z zelo zabavnim dialogom. Med moškim in žensko. Dddddd.
Aja, gre se pa o tem, kako se obnašat, da desca dobiš. Ja, pa je kr v originalu, ker se mi ni dal prevajat. Pa še ves žmoht pol zgine.
Moški: Rule nr. 1: never criticise.
Ženska: Not even if it's constructive?!
M: Never. Men are incapable of growth, change or progress. For men self-improvement ends at toilet training.
Ž: Hm...
M: Rule nr. 2: Laugh at whatever he says.
Ž: What if what he says isn't funny?
M: That's irrelevant. A fake laugh is like a fake orgasm.
Ž: Fake orgasm is good?!
M: No, but a fake orgasm is better than no orgasm at all.
Ž: But fake orgasm IS no orgasm!
M: Only to you. See, you're not the only person in the room, you know. Let's not get selfish.
Ž: (Se zasmeje)
M: Now that was perfect. Real or fake?
Ž: You'll never know.
M: Rule nr.3: Men are very visual. If your style is all about comfort and efficiency - drop it.
Ž: What's wrong with comfort and efficiency?!
M: Nothing except no one wants to fuck it.
Ž: But I don't want to be perceived as a bimbo.
M: And we don't want you to be a bimbo. You have to be two people. The saint and the sinner. The librarian and the stripper. On the one hand you have to push the guy away with the cold indifference, on the other you have to be a sexually teasing tornado.
A to je vse?!
Mala malca! :D
Ja, skor sm umrla od smeha. In jp, Gerard je še zmer über hot.
Še eden za kategorijo I most definitely would. Madona, mrbit bom pa res novo rubriko odprla :)).
Aja, gre se pa o tem, kako se obnašat, da desca dobiš. Ja, pa je kr v originalu, ker se mi ni dal prevajat. Pa še ves žmoht pol zgine.
Moški: Rule nr. 1: never criticise.
Ženska: Not even if it's constructive?!
M: Never. Men are incapable of growth, change or progress. For men self-improvement ends at toilet training.
Ž: Hm...
M: Rule nr. 2: Laugh at whatever he says.
Ž: What if what he says isn't funny?
M: That's irrelevant. A fake laugh is like a fake orgasm.
Ž: Fake orgasm is good?!
M: No, but a fake orgasm is better than no orgasm at all.
Ž: But fake orgasm IS no orgasm!
M: Only to you. See, you're not the only person in the room, you know. Let's not get selfish.
Ž: (Se zasmeje)
M: Now that was perfect. Real or fake?
Ž: You'll never know.
M: Rule nr.3: Men are very visual. If your style is all about comfort and efficiency - drop it.
Ž: What's wrong with comfort and efficiency?!
M: Nothing except no one wants to fuck it.
Ž: But I don't want to be perceived as a bimbo.
M: And we don't want you to be a bimbo. You have to be two people. The saint and the sinner. The librarian and the stripper. On the one hand you have to push the guy away with the cold indifference, on the other you have to be a sexually teasing tornado.
A to je vse?!
Mala malca! :D
Ja, skor sm umrla od smeha. In jp, Gerard je še zmer über hot.
Še eden za kategorijo I most definitely would. Madona, mrbit bom pa res novo rubriko odprla :)).
petek, 11. september 2009
Fate stage-managed the whole thing.
Madona, dobrih 14 dni smo na šopku obtičal. Očitno je res vtis naredu, hehe.
Js ne morm nč za to, če mam miljon misli, pa nč časa za pisat. Pol pa misli zgubijo ostrino, js pa pozabm kva sm prouzaprou že hotla.
V nedeljo sem vijugala med miljonom kolesarjev in motoristov na poti na Jezersko. Kolesarje bi itak kr prepovedala tm. Ampak okej kolesarji. Rečmo, da štekam. S kolesom si zelen. Pa nekam prideš na lasten pogon. Okej. Motoristi so pa že mal druga pesem. Pa ne vsi. Beseda gre sevede o ta hitrih. Ta cestnih al whatever že so. Na Jezersk je cesta precej ovinkasta, na delih tut ozka. Temu primerno se je večina motoristov vozila kr pridno in z zmerno hitrostjo. Ampak zmer se pa najdeta vsaj dva pacienta, k pičita k snete skirce. Na Jezersk, da ne pozabmo. Na drugih cestah je razmerje lih obratno. Dva se peljeta normalno, ostali so pa podivjani. 8 let mam izpit, na cesti sm povprečno število kilometrov na leto, normalne oz. pridne motoriste bi pa lahko preštela na prste ene roke.
In zdj nej mi en razloži. V čem je fora divjat po cestah trikrat hitrej od omejitev? In če mi bo sam še eden reku, da je na motorju svoboda, k jo ne morem razumet, ga bom trikrat okol kepe. In unga, k bo reku, da uživa v vožnji in naravi in evem čem še, tut. Točn razumem adrenalin in užitek hitrosti in močne mašine pod ritjo, se še prerada in prehitr z močnimi antomobili vozm. Kdor misl, da se svobodnga počut pr 200 na uro nej se izvoli svobodnga počutit na stezo. Un, k pa kao uživa v naravi pa vožnji nej si pa čoperja kup. Da bo res loh uživu.
In kje se skriva moj point, se sprašujete? V tem, da so tisti, k se s cestnimi motorji dejansko po cestah vozjo navadni ego-manijaki. Sori, ampak če ti je hitrost na motorju svoboda, pol si navadn idiot. Če pa sploh ne znaš razložit zakaj ti je motor tolk kul, pol pa loh to sam eno pomen. V unmu farbastmu ledru si pač car, motor itak kr utripa 'car', če si pa še upaš hitr pelat, si pa še večji car. Ampak nisi. Ker ko se razsuješ, si idiot.
Motor ni nič drugega kot najbl debilen način za bit kul. Oziroma še to ne.
Js ne morm nč za to, če mam miljon misli, pa nč časa za pisat. Pol pa misli zgubijo ostrino, js pa pozabm kva sm prouzaprou že hotla.
V nedeljo sem vijugala med miljonom kolesarjev in motoristov na poti na Jezersko. Kolesarje bi itak kr prepovedala tm. Ampak okej kolesarji. Rečmo, da štekam. S kolesom si zelen. Pa nekam prideš na lasten pogon. Okej. Motoristi so pa že mal druga pesem. Pa ne vsi. Beseda gre sevede o ta hitrih. Ta cestnih al whatever že so. Na Jezersk je cesta precej ovinkasta, na delih tut ozka. Temu primerno se je večina motoristov vozila kr pridno in z zmerno hitrostjo. Ampak zmer se pa najdeta vsaj dva pacienta, k pičita k snete skirce. Na Jezersk, da ne pozabmo. Na drugih cestah je razmerje lih obratno. Dva se peljeta normalno, ostali so pa podivjani. 8 let mam izpit, na cesti sm povprečno število kilometrov na leto, normalne oz. pridne motoriste bi pa lahko preštela na prste ene roke.
In zdj nej mi en razloži. V čem je fora divjat po cestah trikrat hitrej od omejitev? In če mi bo sam še eden reku, da je na motorju svoboda, k jo ne morem razumet, ga bom trikrat okol kepe. In unga, k bo reku, da uživa v vožnji in naravi in evem čem še, tut. Točn razumem adrenalin in užitek hitrosti in močne mašine pod ritjo, se še prerada in prehitr z močnimi antomobili vozm. Kdor misl, da se svobodnga počut pr 200 na uro nej se izvoli svobodnga počutit na stezo. Un, k pa kao uživa v naravi pa vožnji nej si pa čoperja kup. Da bo res loh uživu.
In kje se skriva moj point, se sprašujete? V tem, da so tisti, k se s cestnimi motorji dejansko po cestah vozjo navadni ego-manijaki. Sori, ampak če ti je hitrost na motorju svoboda, pol si navadn idiot. Če pa sploh ne znaš razložit zakaj ti je motor tolk kul, pol pa loh to sam eno pomen. V unmu farbastmu ledru si pač car, motor itak kr utripa 'car', če si pa še upaš hitr pelat, si pa še večji car. Ampak nisi. Ker ko se razsuješ, si idiot.
Motor ni nič drugega kot najbl debilen način za bit kul. Oziroma še to ne.
torek, 25. avgust 2009
What's this?
Pozabila sem oment zelo zanimivo reč.
V soboto sem na eni ohceti ujela pušlc.
Is that a sign?
;)
V soboto sem na eni ohceti ujela pušlc.
Is that a sign?
;)
nedelja, 23. avgust 2009
The air had the damp foretaste of the rain...
... je zapisal Raymond Chandler v romanu The big sleep. In če jih izrečeš počasi, tiho in z malo melodije, potem te besede popolno opišejo Dansko podeželje.
Čist stereotipno spet ne vem, kje bi začela. Najbrž bi blo 16 ur vožnje čist uredu start. 1493 km od enga dvorišča do druzga. Ob 4h z enga, ob 20h na druzga. Jp, mjčkn smo bli s kamelo. Nč hudga. Je bil pa prihod tolk slajši :)
Ravnina, ravnina, ravnina. Polja pšenice, rža, ovsa, ječmena. Sto in en odtenk rjave, oker, skor zlate, kadar posveti sonce. Pa ravnina. Pa vetrnice.
Pa veter. Kr skos. Razen ponoč. Vreme je biu kr uredu, mal je rosil, mal je dež padal, mal je sonce svetu. Pa precej frišn je blo. Mislm, da je blo 19 stopinj maksimum.
Na sredini celinske Danske majo ravne ceste u neskončnost. Kamor koli greš, vse je sam naravnost. Z največ tremi ovinki.
To je resno podeželje. Farme all over. Bl mal ljudi. Zato pa tolk več pujsov in krav. Tud konje majo radi.
Sevede se najdejo tud mesteca. Herning na primer je fletn sto na uro. Prijazni ljudje, lušni cafeji in lokalčki, gostilnice pa to. Zajtrki se ne jejo doma, ampak po cafejih. Toasti, jogurti, ham'n'eggs, siri, zelenjava, sadje, kufe. Da počiš. Kosilo bl ne obstaja, zato je pa večerja pol mal bl obilna. Seriously unhealthy. No sej, roko na srce, Danci niso lih najsuhejši.
Tud na morje smo šli. Ringkobing. Veter u ibr. Sam je blo luštn. Pešče
na plaža, do koder ti oko nese. Levo in desno. Divji valovi, morska pena po luftu, mivka v laseh, sonce v očeh, pa vse to. Res fajn. Pol pa en soft ice za po poti.
Pa na jug celine na safari. Svašta, kaj nimajo. Levi, bizoni, žirafe, gorile, opice na stoinennačin, nosorogi, zebre, antilope. Mi pa z avtom med njimi. Hudo.
Pa Legoland. Ker smo se kot froci vsi navdušeno igral z lego kockami, je blo to mus za pogledat. In je res kej za videt
Pa en dan vmes na Coldpla
y. Špica koncert. Oder kot se zagre, resno big big screen, inner circle karte. Špica.
Preživljali luštne večere ob pivu in danski kavi. Obujali spomine in ustvarjali nove.
In šesti dan smo šli domov. Ob 4.30h. In 13 ur kasnej smo bli doma. Nismo bli tolk s kamelo.
Špica dopust. Mal prekratek, ampak kaj čmo. Sej se bo še dal jit. Js bi. Loh bi bla tut tm neki časa. Komot. Ne vem, sever nekej ma, da mi tko paše tm in me vleče tja. Še pa še pa še, pa nkol dost :))
Čist stereotipno spet ne vem, kje bi začela. Najbrž bi blo 16 ur vožnje čist uredu start. 1493 km od enga dvorišča do druzga. Ob 4h z enga, ob 20h na druzga. Jp, mjčkn smo bli s kamelo. Nč hudga. Je bil pa prihod tolk slajši :)
Ravnina, ravnina, ravnina. Polja pšenice, rža, ovsa, ječmena. Sto in en odtenk rjave, oker, skor zlate, kadar posveti sonce. Pa ravnina. Pa vetrnice.
Pa veter. Kr skos. Razen ponoč. Vreme je biu kr uredu, mal je rosil, mal je dež padal, mal je sonce svetu. Pa precej frišn je blo. Mislm, da je blo 19 stopinj maksimum.Na sredini celinske Danske majo ravne ceste u neskončnost. Kamor koli greš, vse je sam naravnost. Z največ tremi ovinki.
To je resno podeželje. Farme all over. Bl mal ljudi. Zato pa tolk več pujsov in krav. Tud konje majo radi.
Sevede se najdejo tud mesteca. Herning na primer je fletn sto na uro. Prijazni ljudje, lušni cafeji in lokalčki, gostilnice pa to. Zajtrki se ne jejo doma, ampak po cafejih. Toasti, jogurti, ham'n'eggs, siri, zelenjava, sadje, kufe. Da počiš. Kosilo bl ne obstaja, zato je pa večerja pol mal bl obilna. Seriously unhealthy. No sej, roko na srce, Danci niso lih najsuhejši.
Tud na morje smo šli. Ringkobing. Veter u ibr. Sam je blo luštn. Pešče
na plaža, do koder ti oko nese. Levo in desno. Divji valovi, morska pena po luftu, mivka v laseh, sonce v očeh, pa vse to. Res fajn. Pol pa en soft ice za po poti.Pa na jug celine na safari. Svašta, kaj nimajo. Levi, bizoni, žirafe, gorile, opice na stoinennačin, nosorogi, zebre, antilope. Mi pa z avtom med njimi. Hudo.
Pa Legoland. Ker smo se kot froci vsi navdušeno igral z lego kockami, je blo to mus za pogledat. In je res kej za videt
Pa en dan vmes na Coldpla
y. Špica koncert. Oder kot se zagre, resno big big screen, inner circle karte. Špica.Preživljali luštne večere ob pivu in danski kavi. Obujali spomine in ustvarjali nove.
In šesti dan smo šli domov. Ob 4.30h. In 13 ur kasnej smo bli doma. Nismo bli tolk s kamelo.
Špica dopust. Mal prekratek, ampak kaj čmo. Sej se bo še dal jit. Js bi. Loh bi bla tut tm neki časa. Komot. Ne vem, sever nekej ma, da mi tko paše tm in me vleče tja. Še pa še pa še, pa nkol dost :))
četrtek, 13. avgust 2009
torek, 11. avgust 2009
Where the streets have no name...
No, tale post sm mal uštulila med datume, ker preveč stvari naenkrat sicer.
Smo se odpeljal v Zagreb, čist po nesreč direkt najdl Maksimir in se prav fantastično parkiral. Skor crknl od vročine in nestrpno pričakoval U2. Res nestrpno. Vsaj js.
No in so pršli in špilal in bli smo precej bliz odra in vse smo vidl in je blo noro fajn.
Kocine pokonc tri četrt časa, mal solz v očeh. Ker je bil ta koncert zame kr precej 'a trip down the memory lane' in ergo precej sentimentalno obarvan.
Čeprou tehnično ni bil perfekten je blo men to čist vseen, blo je doživetje posebne sorte.
Dolgo pričakovano doživetje.
Popolno doživetje.
Smo se odpeljal v Zagreb, čist po nesreč direkt najdl Maksimir in se prav fantastično parkiral. Skor crknl od vročine in nestrpno pričakoval U2. Res nestrpno. Vsaj js.
No in so pršli in špilal in bli smo precej bliz odra in vse smo vidl in je blo noro fajn.
Kocine pokonc tri četrt časa, mal solz v očeh. Ker je bil ta koncert zame kr precej 'a trip down the memory lane' in ergo precej sentimentalno obarvan.
Čeprou tehnično ni bil perfekten je blo men to čist vseen, blo je doživetje posebne sorte.
Dolgo pričakovano doživetje.
Popolno doživetje.
sreda, 5. avgust 2009
Aut viam inveniam aut faciam.
Prejšn teden je bil zaznamovan z Murphyjem. Tolk stvari, k bi blo fajn da bi se zgodile, se niso zgodile al pa sm jih preprosti falila. In stvari, k jih res ne bi blo treba, je blo pa cel kup. Z naramnco zatakneno v filtru pralnega stroja na čelu.
Sicer pa tut tale teden ni lih kej bolš štartu, pa tut končuje se ne kej bolj blesteče. Še čist vsak dan je kšnmu cepcu ratal, da me je na razpizdil na polno. Najbl so me pa razpizdl dons Italjani, ker prvič ne znajo nč druzga govort razn italjansk. International much? Stupid. Drugič, tut če znajo kej druzga k italjansk, to govorijo po italjansk. Neuporabno. Tretjič, nimajo pojma o lepem telefonskem obnašanju. Četrtič, resno ne znajo nadzorvat glasnosti govorjenja, sploh pa ne tona. Petič, so hlodi stoletja. No ne vsi, da se razumemo, samo te šterje s katerimi sm mela dons veselje govort. Ker se sevede nism uspela nč zment, sm se odločla, da jutr napišem mejl v najbl uradni angleščini, kar je premorem, pol nej se pa jebejo kokr vejo in znajo. Ker zakaj se nism uspela nč zment? Ker, še petič, so očitno šovinisti stoletja. Al pa sam čist presrani. Najbrž oboje. Presneti amaterji ej. Jih bom že prisilila, da bojo plesal na mojo vižo. Zanalašč :)) Pa še zabavala se bom zravn :))
No, pa preglejmo še svetlejše obete: u pondelk U2!!!!! Petek za tem pondelkom pa en fin izlet na sever. Spet. Dopust že zacahnan. Hehe. :))
Sicer pa tut tale teden ni lih kej bolš štartu, pa tut končuje se ne kej bolj blesteče. Še čist vsak dan je kšnmu cepcu ratal, da me je na razpizdil na polno. Najbl so me pa razpizdl dons Italjani, ker prvič ne znajo nč druzga govort razn italjansk. International much? Stupid. Drugič, tut če znajo kej druzga k italjansk, to govorijo po italjansk. Neuporabno. Tretjič, nimajo pojma o lepem telefonskem obnašanju. Četrtič, resno ne znajo nadzorvat glasnosti govorjenja, sploh pa ne tona. Petič, so hlodi stoletja. No ne vsi, da se razumemo, samo te šterje s katerimi sm mela dons veselje govort. Ker se sevede nism uspela nč zment, sm se odločla, da jutr napišem mejl v najbl uradni angleščini, kar je premorem, pol nej se pa jebejo kokr vejo in znajo. Ker zakaj se nism uspela nč zment? Ker, še petič, so očitno šovinisti stoletja. Al pa sam čist presrani. Najbrž oboje. Presneti amaterji ej. Jih bom že prisilila, da bojo plesal na mojo vižo. Zanalašč :)) Pa še zabavala se bom zravn :))
No, pa preglejmo še svetlejše obete: u pondelk U2!!!!! Petek za tem pondelkom pa en fin izlet na sever. Spet. Dopust že zacahnan. Hehe. :))
ponedeljek, 20. julij 2009
Go sell crazy somewhere else,
'cause we're all stocked up over here!
JJ + Urška. Haha. Tako čip poteze pa še ne. Poroka je res najbl prozorna taktika za prepričat ljudi, da si dejansko človk in ne Pločeviko iz Oza. Poleg tega - men je Urška prcej leva, hladna in čist popolnoma nezanimiva, zraven JJ-ja se pa še postara. Annoying na celi črti.
Super hecn se mi je zdel, da je blo v obeh dnevnikih to, da si je papež zlomil roko, v prvih 7 minutah programa. Mislm okej, sej je revež, ampak se je zihr tut kej pomembnejšega zgodil.
In kaj se to prav, da sta oba (oba!) , Kinodvor in Kinoteka čez poletje zaprta zaradi počitnic?! Kje bomo pa normalni ljudje normalne filme gledal?! Retorično vprašanje.
Mogoče kr na televiziji. Sj druzga k starih filmov itak ni. Ampak stare dobre klasike so pa al ob osmih zjutri al pa ob polnoči. Am I missing something here?!
In v čem je fora, da cel vikend ščije, da sm js pol čist nesposobna kateregakoli dela? Ker če pada dež se men spi. U nedogled.
In kakšn nedeljski večer - love stories all over the TV. I hate love stories. Jp, sovražm. In jih bom še naprej, vse dokler se tut men ena ne zgodi. Zahtevam eno zase! Sam ne na filmu.
Ja, zelo čudno razpoložena dons. Ampak sm že bolš.
JJ + Urška. Haha. Tako čip poteze pa še ne. Poroka je res najbl prozorna taktika za prepričat ljudi, da si dejansko človk in ne Pločeviko iz Oza. Poleg tega - men je Urška prcej leva, hladna in čist popolnoma nezanimiva, zraven JJ-ja se pa še postara. Annoying na celi črti.
Super hecn se mi je zdel, da je blo v obeh dnevnikih to, da si je papež zlomil roko, v prvih 7 minutah programa. Mislm okej, sej je revež, ampak se je zihr tut kej pomembnejšega zgodil.
In kaj se to prav, da sta oba (oba!) , Kinodvor in Kinoteka čez poletje zaprta zaradi počitnic?! Kje bomo pa normalni ljudje normalne filme gledal?! Retorično vprašanje.
Mogoče kr na televiziji. Sj druzga k starih filmov itak ni. Ampak stare dobre klasike so pa al ob osmih zjutri al pa ob polnoči. Am I missing something here?!
In v čem je fora, da cel vikend ščije, da sm js pol čist nesposobna kateregakoli dela? Ker če pada dež se men spi. U nedogled.
In kakšn nedeljski večer - love stories all over the TV. I hate love stories. Jp, sovražm. In jih bom še naprej, vse dokler se tut men ena ne zgodi. Zahtevam eno zase! Sam ne na filmu.
Ja, zelo čudno razpoložena dons. Ampak sm že bolš.
sobota, 18. julij 2009
Ena A.
No, evo me. Nazaj.
Sm mela ta teden mal težave sama s sabo. Na dopustu sm se namreč toooollk polenila, da se mi tooolk nč ni dal, da hudo. Še dobr, da sta bla pondelk pa tork bl na izi (js sm bla namreč edini bedak, ki je bil v službi ta dva dneva), pa se nism lih pretegnila, ane. No, sj sm se pa pol u sredo, pa u četrtek, pa u petek. Pretegnila, mislm. Če se ne bi šlo lih za plačo, ane, bi po moje raj kr sam zrak mešala cele dneve :). Jebat ga, ane. Sej se ve, da se js lih pretegnila ne bom, če ni lih mus. Recmo.
No, ampak k smo že lih pr dopustu, ane. Če pa kdo zna na dopust jit, sm pa to jst. Sam da sm šele letos pogruntala ta prav recept za špica holiday. Ampak - nikoli ni prepozno. Same desce sm s sabo vzela. Tri, če sm natančna. So me mazili in pazili, kuhal, pedenal, s kremo mazal, naokol vozil, pivo častil in vse te stvari. Pa še ubogal. Špica, vm povem :))
Vreme je bilo pridno, Pag še nikol ni bil tako prijeten. Nazaj grede smo se ustavl še na Reki, kjer sem upravičila 'party animal' naziv, s katerim so me prej pohvaljeni desci mal zafrkljivo naslovil (res ne vem, od kje jim ta ideja) in sm -pazi to- zdržala čist do konca fešte in pol za piko na i pofotkala vse 'pičkice' k so dol popadale (krepko!) pred mano. Ha - nate! :)))
Ja, vsi smo mal u cvet ušli :)) Enmu se je čist jezik razvezu, ta drug je bil smešn k še nkol, ta tret pa štorast. Js sm pa mal preveč piva pila.
Komu nej se pol po takem tednu da delat?!
Sm mela ta teden mal težave sama s sabo. Na dopustu sm se namreč toooollk polenila, da se mi tooolk nč ni dal, da hudo. Še dobr, da sta bla pondelk pa tork bl na izi (js sm bla namreč edini bedak, ki je bil v službi ta dva dneva), pa se nism lih pretegnila, ane. No, sj sm se pa pol u sredo, pa u četrtek, pa u petek. Pretegnila, mislm. Če se ne bi šlo lih za plačo, ane, bi po moje raj kr sam zrak mešala cele dneve :). Jebat ga, ane. Sej se ve, da se js lih pretegnila ne bom, če ni lih mus. Recmo.
No, ampak k smo že lih pr dopustu, ane. Če pa kdo zna na dopust jit, sm pa to jst. Sam da sm šele letos pogruntala ta prav recept za špica holiday. Ampak - nikoli ni prepozno. Same desce sm s sabo vzela. Tri, če sm natančna. So me mazili in pazili, kuhal, pedenal, s kremo mazal, naokol vozil, pivo častil in vse te stvari. Pa še ubogal. Špica, vm povem :))
Vreme je bilo pridno, Pag še nikol ni bil tako prijeten. Nazaj grede smo se ustavl še na Reki, kjer sem upravičila 'party animal' naziv, s katerim so me prej pohvaljeni desci mal zafrkljivo naslovil (res ne vem, od kje jim ta ideja) in sm -pazi to- zdržala čist do konca fešte in pol za piko na i pofotkala vse 'pičkice' k so dol popadale (krepko!) pred mano. Ha - nate! :)))
Ja, vsi smo mal u cvet ušli :)) Enmu se je čist jezik razvezu, ta drug je bil smešn k še nkol, ta tret pa štorast. Js sm pa mal preveč piva pila.
Komu nej se pol po takem tednu da delat?!
petek, 3. julij 2009
Na Off.
Obračunala plače, izdala vse situacije, pregledala vse račune, evidentirala ves material, odposlala miljon ponudb, si v knjižnci sposodila knjige, kupila kopalke, klobuk in kremo za sonce.
Jutr grem na morje.
In prou boli me, če bo dež. Ker bom na dopustu.
:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
Jutr grem na morje.
In prou boli me, če bo dež. Ker bom na dopustu.
:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
sobota, 27. junij 2009
Yesterday's news.
No ja, sm bla precej bizi z gledanjem CNNa pa Sky News pa MTVja, pa sm zato zamudila moment, ko je bla novica še vroča. Zdj sta tivi in net polna Michaela Jacksona. Ni sam novica dneva al pa tedna - bi rekla, da se po pokritosti loh primerja z 11. septembrom. Sicer ne vem, kako je zgledal, ko je umrl Elvis, ampak najbrž je blo precej podobn. Če so včer še filipinski zaporniki (prostovoljno) 10 ur izpopolnjeval plesno rutino iz nevemkerga njegovga videa za spominsko počastitev. Hudo.
Po moje se v vsakmu skriva vsaj en mal MJ fena. Ko sm bla js mejhna se mi je zdel neskončno kul. Zakon so bli njegovi videi, ki sem jih gledala na zasneženmu MTVju. Sred (al pa prke konc) osnovne šole sm podedovani 'zbirki' njegovih albumov dodala special edition HIStory double CD, k mi je bil takrat špica. In še zmer je dobr. Kkšn let kasnej je bil napovedan koncert v Stožicah. Kva?! Michael Jackson live?! Pa to je obvezno za videt. Še če ga ne maraš, morš jit videt. (Ja, že takrat sm se orientirala po 'ali je to pod mus za videt' kriteriju, hehe) U glavnem, blo mi je čist divje, da bo koncert. Fotra sm naštimala, da bi šou z mano; sva mela že karte, pa vse to, pa je biu odpovedan. Ja, kr en mal sm bla razočarana.
In najbrž me je lih zato nekje v globinah moje domišljije letos že resno zasrbel, da bi ubodla kšno karto za London. Sej veste, a trip down The Memory Lane... Če morm že U2 pr sosed gledat, bi pa vsaj MJja loh tm, ane :) No, še dobr, da te srbečice nism popraskala, ker bi zdj najbrž prou fino brez dnarja ostala. Tko k skor miljon tistih, ki so kupil karte. (Tko k js) so hotl videt na odru ikono stoletja. Glasbeno, plesno, škandalozno - all in one edinega superkategornika poleg Elvisa.
Šur, tip je bil čudn in more than one way, ampak zdj je itak vseen, MJ live in concert is a by-gone.
Po moje se v vsakmu skriva vsaj en mal MJ fena. Ko sm bla js mejhna se mi je zdel neskončno kul. Zakon so bli njegovi videi, ki sem jih gledala na zasneženmu MTVju. Sred (al pa prke konc) osnovne šole sm podedovani 'zbirki' njegovih albumov dodala special edition HIStory double CD, k mi je bil takrat špica. In še zmer je dobr. Kkšn let kasnej je bil napovedan koncert v Stožicah. Kva?! Michael Jackson live?! Pa to je obvezno za videt. Še če ga ne maraš, morš jit videt. (Ja, že takrat sm se orientirala po 'ali je to pod mus za videt' kriteriju, hehe) U glavnem, blo mi je čist divje, da bo koncert. Fotra sm naštimala, da bi šou z mano; sva mela že karte, pa vse to, pa je biu odpovedan. Ja, kr en mal sm bla razočarana.
In najbrž me je lih zato nekje v globinah moje domišljije letos že resno zasrbel, da bi ubodla kšno karto za London. Sej veste, a trip down The Memory Lane... Če morm že U2 pr sosed gledat, bi pa vsaj MJja loh tm, ane :) No, še dobr, da te srbečice nism popraskala, ker bi zdj najbrž prou fino brez dnarja ostala. Tko k skor miljon tistih, ki so kupil karte. (Tko k js) so hotl videt na odru ikono stoletja. Glasbeno, plesno, škandalozno - all in one edinega superkategornika poleg Elvisa.
Šur, tip je bil čudn in more than one way, ampak zdj je itak vseen, MJ live in concert is a by-gone.
četrtek, 18. junij 2009
Stupid.
No, sej že vemo, da js pa polcaji na cesti... To nkol ni dobr skupi šlo, pa najbrž tud nikol ne bo. Ker js sm že od nekdaj brez razloga alergična na polcaje na cesti, oni so pa pač butlni. To pa že skor ni apriori izjava, ampak statistično/empirično potrjena, ker tolkrat kokr so pa mene polcaji ustavl... No, recimo samo to, da je vzorc res reprezentativen. In iz tega vzorca sledi, da je prbližn 80% policajev mal čudnih. Svašta štorij lahko povem o policajih, pa večinoma so zabavne pa hecne pa to.
No, kr neki časa sm mela mir pred njimi. Včeri pa je premirje prenehalo.
No, me ustavjo. Radar. Smola, ane , ampak pač, prehitra sm bla, pa jebat ga, bom pa plačala, si mislm. No, pa ustavm, spustim šipo.
Policaj:Vozniško pa prometno. Prosim. Js: Aha, samo moment. Mu jo dam. Policaj lista po mojih dokumentih, mi zreferira kaj sm ušpičla in potem me butl (!!!) naslovi kar z osebnim (!) imenom. Halo? Men se to zdi precej neumno/debilno in kaže, da policaji res nimajo pojma o osnovnem bontonu, da sploh ne govorim o vikanju in tikanju, ker škoda živcev. Če mene kdo vpraša, nima polcaj mene kej po imenu za naslavljat, zanga sm js gospodična Priimkova, ker tut on zame ni lih en Jožko. In tut me nima kej tikat, pa če sm sto let mlajša od njega. Jooooj, prou butlni no.
Da je bla pa cela reč še bl zanimiva, majo pa še zmer iste radarje, kterim js še zmer ne verjamem, da so pa lih mene zmeril.
Vdiiiih, izdiiiiih.
Uglavnem, polcaji so mi še zmer top razpizdoncija.
No, kr neki časa sm mela mir pred njimi. Včeri pa je premirje prenehalo.
No, me ustavjo. Radar. Smola, ane , ampak pač, prehitra sm bla, pa jebat ga, bom pa plačala, si mislm. No, pa ustavm, spustim šipo.
Policaj:Vozniško pa prometno. Prosim. Js: Aha, samo moment. Mu jo dam. Policaj lista po mojih dokumentih, mi zreferira kaj sm ušpičla in potem me butl (!!!) naslovi kar z osebnim (!) imenom. Halo? Men se to zdi precej neumno/debilno in kaže, da policaji res nimajo pojma o osnovnem bontonu, da sploh ne govorim o vikanju in tikanju, ker škoda živcev. Če mene kdo vpraša, nima polcaj mene kej po imenu za naslavljat, zanga sm js gospodična Priimkova, ker tut on zame ni lih en Jožko. In tut me nima kej tikat, pa če sm sto let mlajša od njega. Jooooj, prou butlni no.
Da je bla pa cela reč še bl zanimiva, majo pa še zmer iste radarje, kterim js še zmer ne verjamem, da so pa lih mene zmeril.
Vdiiiih, izdiiiiih.
Uglavnem, polcaji so mi še zmer top razpizdoncija.
nedelja, 14. junij 2009
To whom it may concern...
... let me shed some light on what not to do.
Sej se še zmer vsi spomnemo junakov pa revc, kanede?
No, kvazi junak ni un, k se dela hard to get. Hard to get ni pozicija za desca. Katergakol desca. Sploh. To je izključno ženska pozicija. Ker če si dec, pa se delaš hard to get, pol mal nisi lih dec. Ker priznejmo, pozicija lovec in nabiralka še zmer velja. In tist dec, k je hard to get očitno ni lovec, ampak hoče bit plen. Come on! Tak dec je ..., hja, ..., neuporaben in nezanimiv. Kaže potencial copate, kar je a big no-no.
Lovec in hard to get obenem ne gre skp. Ker to spremeni žensko v lovko, desca pa v nabiralca. Nabiralc pa ni noben dec.
Čist tko, for future reference.
Aja, pa še to: tist dec k pa vztraja pr hard to get/nabiralka poziciji nej se pa kr prprav, da obstaja velika verjetnost, da bo pr tisti ženski, k jo bo po neverjetnem naključju tko dubu, do konc lajfa ne sam copat, ampak ibr znucan papuč.
Pa še čist sam si bo kriv.
Sej se še zmer vsi spomnemo junakov pa revc, kanede?
No, kvazi junak ni un, k se dela hard to get. Hard to get ni pozicija za desca. Katergakol desca. Sploh. To je izključno ženska pozicija. Ker če si dec, pa se delaš hard to get, pol mal nisi lih dec. Ker priznejmo, pozicija lovec in nabiralka še zmer velja. In tist dec, k je hard to get očitno ni lovec, ampak hoče bit plen. Come on! Tak dec je ..., hja, ..., neuporaben in nezanimiv. Kaže potencial copate, kar je a big no-no.
Lovec in hard to get obenem ne gre skp. Ker to spremeni žensko v lovko, desca pa v nabiralca. Nabiralc pa ni noben dec.
Čist tko, for future reference.
Aja, pa še to: tist dec k pa vztraja pr hard to get/nabiralka poziciji nej se pa kr prprav, da obstaja velika verjetnost, da bo pr tisti ženski, k jo bo po neverjetnem naključju tko dubu, do konc lajfa ne sam copat, ampak ibr znucan papuč.
Pa še čist sam si bo kriv.
nedelja, 7. junij 2009
All white.
Včeraj sm bla na poroki. Pa na ohceti tut. Drugič v 14 dneh.
In drugič v 14 dneh nism ujela šopka :) Še dobr. Ne vem, kej bi najdla ženina v 12 mescih :))
Nevesta je bla tko lepa, da se ne da opisat. Ženin tut.
In mislm, da še nism vidla bl navdušene neveste in bl navdušenga ženina. In bl zaljubljenih mladoporočencev. In bolj zadovoljnih novopečenih moža in žene.
Res, bil je pravi praznik ljubezni.
In drugič v 14 dneh nism ujela šopka :) Še dobr. Ne vem, kej bi najdla ženina v 12 mescih :))
Nevesta je bla tko lepa, da se ne da opisat. Ženin tut.
In mislm, da še nism vidla bl navdušene neveste in bl navdušenga ženina. In bl zaljubljenih mladoporočencev. In bolj zadovoljnih novopečenih moža in žene.
Res, bil je pravi praznik ljubezni.
sobota, 30. maj 2009
Gaaaaaaačeeeeeeeeeeeee! Lej!
Sm bla že 6x okregana, zakaj nč ne napišem in ene 14x pozvana, nej končno že kej objavim.
Sj sm vedla, da ne morte brez mene, hihi.
No, v teh 27 dneh, kar je bla tišina tukile, se je men precej nadogajal.
Bla sm na Internautiki, kjer sem najdla lih tapravo jahto, za ktero bom loh zapravla tiste 4 miljone, k mi že ful dolg gužvo delajo.
Pol sm mela ful dela s tem, kaj bom oblekla za eno ohcet. Pa sm si neki fajnga kupila, ampak čez tri dni mi ni več zgledal tolk fajn, pa sm pol po eni hitri modni reviji pred domačim špeglom sestavla outfit iz cot, k jih mam že celo večnost. Itak. Praktična k vile za u varžet.
No, na ohceti sm spoznala enga magistra filozofije. Čist simpatičen model, ampak cela njegova fizična pojava je kr utripala - piflaaaar! :)) Občudujem tolikšno sposobnost študiranja, ampak let's face it - gradbeni tehnik bi bil ful bl uporaben :)). Ergo, oplel.
No, ohcet prežvela, nasledn dan je bilo pa prvo obhajilo moje sestrice. Tut to prežvela, ampak z veliko več truda, ker spala samo 4 ure. Sm tut za obhalijo že mela predviden outfit, ampak je propadel, ker moje superg vajene noge po dnevu visokih pet niso hotle več sodelovat. Pa sm mogla spet na hitrco oblečt kr neki, kar na konc sploh ni blo švoh. Še dobr. Da se mal opravičim: moja obsesija z izgledom ta vikend je pogojena s tem, da pr ns u nulo priložnosti primerna garderoba ni noben hec, veste.
No, do torka sm komi mal h seb pršla, pa sm že pičila na Brnik pričakat prijatelja, ki se je končno vrnil iz Rusije. Seveda je blo treba prihod proslavit kot se spodobi. Pa sploh nisem pretiravala. Ampak sej, račun gre tkole: Dve pivi + ena ruska vodka + 3,5 ur spanja = pijano sredino jutro. Ne mačkasto; pijano. Oujea. No, pijano sredino jutro je kljub trdovratni vrtoglavici rezultiralo v presenetljivo produktivnih 8 ur na šihtu, katerim so sledile tri ure druženja s fotrom ob ogledovanju avtomobilov*. Po vsem tem dogajanju sem si privoščila en pravi post-pijanski obrok: kebab :). Po tem pa še 'moško torto'. Bila je izvrstna. Ane?
Četrtek ni bil nč špecjalnga, razen tega, da sm najdla THE avto. V petek ibr dobro kosilo ob proslavitvi podelitve diplome (na žalost še zmer ne moje, heh), zvečer pa super fletno druženje v klasični sestavi.
In je prišla sobota. Prvič, da sm šla na dekliščino! Gajstnih bab cele kupe. Komi, da sm dojemala moč glasilk in neznanske količine samozavesti, ki je premorejo ljubljanska zdrava (in prava) kmečka dekleta. Hudo. Dogajanje je bilo seveda pestro, jst sm pa bodoči nevesti pripravila tanajslastnejšo nalogo: torto lulček :) Need I say more? Mrbit sam še to, da sm se - itak! - dam
prvlekla šele u nedeljo popoldne.
U pondelk je mela sestrca rojstni dan, pa se je blo spet treba it mal družit. Ampak bolj pomembno od tega je pa to, da je padla odločitev o avtu. Do torka sm zbrala finance in dejansko čist zares kupila avto. YEEEEEAAAAAAAAaaaahhhhh!!! Od
torka do danes je čas minil v prijetnem vozakanju s smrkcem, odkrivanju tega, kaj vse ma in kaj vse zna. Res sm dobr izbrala.
Kot ste po prebranem pravilno sklepali, se ob prejšnjega posta na diplomo skor spomnila nisem. Jebat ga, tak je maj. Valjda. Je treba okol hodt, pa družit se, pa sladoled jest, pa vse take stvari.
Aja, bajdvej, spet sm dobila na FBju friend request od Lojzeta Peterleta. In ko ni blo dovolj, da sm ga že drugič zavrnila, sm dobila še predlog za prijateljstvo z njim od enga druzga prijatelja. Seveda sm tega prijatelja (pa še enga, ampak ta mi vsaj ne podtika Peterleta) takoj nakurla, de nej neha srat politična sranja po FBju, ker mi gre zdj pa že mal na bruhanje. Sevede mi je pametnjakovič odgovoril nekej v stilu 'Hey, it's a free country!', pa sm ga hitr nazaj nahrulila, da očitno nima pojma kaj bi 'a free country' pomenil.
In pol, POOOOL, da bi bila mera res polna, se je včeri cel popoldne po Kebablandu vozil avto z extra loud zvočnikom, iz katerega je bobnel predvolilni govor koga drugega kot Peterleta. Sj ne, da bi bil 5 besed dolg slogan ful bl smiseln za take podvige. Mislm, cepcev cele kupe.
*Hihi, avtomobilov! Moj preljubi fotr je šokantno hitro prisluhnil temu, da zdj pa res rabm svoj avto, in je tolk hitr skoču u akcijo, da je po moje še sam sebe presenetu.
Sj sm vedla, da ne morte brez mene, hihi.
No, v teh 27 dneh, kar je bla tišina tukile, se je men precej nadogajal.
Bla sm na Internautiki, kjer sem najdla lih tapravo jahto, za ktero bom loh zapravla tiste 4 miljone, k mi že ful dolg gužvo delajo.
Pol sm mela ful dela s tem, kaj bom oblekla za eno ohcet. Pa sm si neki fajnga kupila, ampak čez tri dni mi ni več zgledal tolk fajn, pa sm pol po eni hitri modni reviji pred domačim špeglom sestavla outfit iz cot, k jih mam že celo večnost. Itak. Praktična k vile za u varžet.
No, na ohceti sm spoznala enga magistra filozofije. Čist simpatičen model, ampak cela njegova fizična pojava je kr utripala - piflaaaar! :)) Občudujem tolikšno sposobnost študiranja, ampak let's face it - gradbeni tehnik bi bil ful bl uporaben :)). Ergo, oplel.
No, ohcet prežvela, nasledn dan je bilo pa prvo obhajilo moje sestrice. Tut to prežvela, ampak z veliko več truda, ker spala samo 4 ure. Sm tut za obhalijo že mela predviden outfit, ampak je propadel, ker moje superg vajene noge po dnevu visokih pet niso hotle več sodelovat. Pa sm mogla spet na hitrco oblečt kr neki, kar na konc sploh ni blo švoh. Še dobr. Da se mal opravičim: moja obsesija z izgledom ta vikend je pogojena s tem, da pr ns u nulo priložnosti primerna garderoba ni noben hec, veste.
No, do torka sm komi mal h seb pršla, pa sm že pičila na Brnik pričakat prijatelja, ki se je končno vrnil iz Rusije. Seveda je blo treba prihod proslavit kot se spodobi. Pa sploh nisem pretiravala. Ampak sej, račun gre tkole: Dve pivi + ena ruska vodka + 3,5 ur spanja = pijano sredino jutro. Ne mačkasto; pijano. Oujea. No, pijano sredino jutro je kljub trdovratni vrtoglavici rezultiralo v presenetljivo produktivnih 8 ur na šihtu, katerim so sledile tri ure druženja s fotrom ob ogledovanju avtomobilov*. Po vsem tem dogajanju sem si privoščila en pravi post-pijanski obrok: kebab :). Po tem pa še 'moško torto'. Bila je izvrstna. Ane?
Četrtek ni bil nč špecjalnga, razen tega, da sm najdla THE avto. V petek ibr dobro kosilo ob proslavitvi podelitve diplome (na žalost še zmer ne moje, heh), zvečer pa super fletno druženje v klasični sestavi.
In je prišla sobota. Prvič, da sm šla na dekliščino! Gajstnih bab cele kupe. Komi, da sm dojemala moč glasilk in neznanske količine samozavesti, ki je premorejo ljubljanska zdrava (in prava) kmečka dekleta. Hudo. Dogajanje je bilo seveda pestro, jst sm pa bodoči nevesti pripravila tanajslastnejšo nalogo: torto lulček :) Need I say more? Mrbit sam še to, da sm se - itak! - dam
prvlekla šele u nedeljo popoldne.
U pondelk je mela sestrca rojstni dan, pa se je blo spet treba it mal družit. Ampak bolj pomembno od tega je pa to, da je padla odločitev o avtu. Do torka sm zbrala finance in dejansko čist zares kupila avto. YEEEEEAAAAAAAAaaaahhhhh!!! Od
torka do danes je čas minil v prijetnem vozakanju s smrkcem, odkrivanju tega, kaj vse ma in kaj vse zna. Res sm dobr izbrala.Kot ste po prebranem pravilno sklepali, se ob prejšnjega posta na diplomo skor spomnila nisem. Jebat ga, tak je maj. Valjda. Je treba okol hodt, pa družit se, pa sladoled jest, pa vse take stvari.
Aja, bajdvej, spet sm dobila na FBju friend request od Lojzeta Peterleta. In ko ni blo dovolj, da sm ga že drugič zavrnila, sm dobila še predlog za prijateljstvo z njim od enga druzga prijatelja. Seveda sm tega prijatelja (pa še enga, ampak ta mi vsaj ne podtika Peterleta) takoj nakurla, de nej neha srat politična sranja po FBju, ker mi gre zdj pa že mal na bruhanje. Sevede mi je pametnjakovič odgovoril nekej v stilu 'Hey, it's a free country!', pa sm ga hitr nazaj nahrulila, da očitno nima pojma kaj bi 'a free country' pomenil.
In pol, POOOOL, da bi bila mera res polna, se je včeri cel popoldne po Kebablandu vozil avto z extra loud zvočnikom, iz katerega je bobnel predvolilni govor koga drugega kot Peterleta. Sj ne, da bi bil 5 besed dolg slogan ful bl smiseln za take podvige. Mislm, cepcev cele kupe.
*Hihi, avtomobilov! Moj preljubi fotr je šokantno hitro prisluhnil temu, da zdj pa res rabm svoj avto, in je tolk hitr skoču u akcijo, da je po moje še sam sebe presenetu.
nedelja, 3. maj 2009
I used to be schizophrenic, but now...
...we're okay.
No, sj sm že povedala, da sm bla v kinu. Gledala sem Bralca. Ena a film.
V Bralcu profesorja prava igra Bruno Ganz. Tisti Bruno Ganz, katerega sem že prevečkrat gledala v vlogi Hitlerja v filmu Propad. In ker sm ga že tolkrat gledala kot Hitlerja, sm ga kr mogla še enkrat pogledat. Ampak ne kot Hitlerja, ampak v neskončno prijetnejši vlogi. Vlogi angela, v kateri prav tako blesti. In sicer v enem meni najljubših filmov - Nebo na Berlinom. Bruno Ganz preprosto obvlada.
Leta 2005 kot Hitler v Propadu.
2008 kot profesor v Bralcu.
Leta 1987 kot angel v Nebo nad Berlinom.
Seveda je v letih vmes Bruno odigral še celo vrsto vlog, js sm do zdej uspela videt samo te tri.
No, sj sm že povedala, da sm bla v kinu. Gledala sem Bralca. Ena a film.
V Bralcu profesorja prava igra Bruno Ganz. Tisti Bruno Ganz, katerega sem že prevečkrat gledala v vlogi Hitlerja v filmu Propad. In ker sm ga že tolkrat gledala kot Hitlerja, sm ga kr mogla še enkrat pogledat. Ampak ne kot Hitlerja, ampak v neskončno prijetnejši vlogi. Vlogi angela, v kateri prav tako blesti. In sicer v enem meni najljubših filmov - Nebo na Berlinom. Bruno Ganz preprosto obvlada.
Leta 2005 kot Hitler v Propadu.
2008 kot profesor v Bralcu.
Leta 1987 kot angel v Nebo nad Berlinom.
Seveda je v letih vmes Bruno odigral še celo vrsto vlog, js sm do zdej uspela videt samo te tri.
ponedeljek, 27. april 2009
Cinema should make you forget you are sitting in a theater.
... je rekel Roman Polanski.
Nocoj sem bila v kinu. Filme mam rada. Do kina pa mam tak love-hate odnos. Rada mam kinodvorane, temo, obrise glav v svetlobi platna. Uživam, ko me zgodba utopi. Ko sem v filmu. Ne maram pa trenutka, ko se prižgejo luči in moraš domov.
Nocoj sem bila v kinu. Filme mam rada. Do kina pa mam tak love-hate odnos. Rada mam kinodvorane, temo, obrise glav v svetlobi platna. Uživam, ko me zgodba utopi. Ko sem v filmu. Ne maram pa trenutka, ko se prižgejo luči in moraš domov.
ponedeljek, 20. april 2009
Catch me a catch.
No, čudoviti časi študijskega dopusta so minili. Yours truly je zares na šihtu, 8 ur na dan, 5 dni v tednu, pa vse to. Nč več tko k prej, k sm loh kej od doma nardila, al pa sam mal skočila v pisarno, kadar se mi je zazdel. No, no, those times are over. Pa nč hudga, prouzaprou ful uživam. Edina smola je to, da se mi popoldne nč, ampak res nč ne da. Diploma pa spet čaka boljše čase. Še dobr, da je skor fertik. Al pa kej. :))
Naravnost na rt me je vrgu moj horoskop za ta teden. Js nism lih usekana na horoskop, ga preberem, pa tut precej prec pozabm, ker je ponavad čist nerelevantn za to, kar se mi dogaja. Well, not this week. Tkole gre:
Z nekom imata prav poseben odnos, nekako sestavljen iz namigov, slutenj, pogledov, skrivnosti. To vam trenutno ustreza, saj niste pripravljeni na kake dolgoročnejše korake in tudi na drugi strani imate osebo, ki vam je glede tega podobna. Morda še bolj neodločna, kot ste vi, čeprav se zadeve lahko zasučejo pozitivno, in sicer sredi tedna.
Moving along. Sej se vsi spomnemo posta o revcah pa junakih, ane? No, prou fascinantno je, kako se nism zmotila. Sploh zadnji odstavek je bil zadetek v polno. Revca se je spotaknila (no, pretiravam, neki časa ga že opazuje, hihi) ob nekvazi junaka, sam da on ne ve, da je nekvazi junak, ona se pa dela, da ni revca. Oumajgad, nej me plis edn s kladvam po glav užge zdele prec. K da ne bi mela nč pametnejšga za počet. Desci!
Naravnost na rt me je vrgu moj horoskop za ta teden. Js nism lih usekana na horoskop, ga preberem, pa tut precej prec pozabm, ker je ponavad čist nerelevantn za to, kar se mi dogaja. Well, not this week. Tkole gre:
Z nekom imata prav poseben odnos, nekako sestavljen iz namigov, slutenj, pogledov, skrivnosti. To vam trenutno ustreza, saj niste pripravljeni na kake dolgoročnejše korake in tudi na drugi strani imate osebo, ki vam je glede tega podobna. Morda še bolj neodločna, kot ste vi, čeprav se zadeve lahko zasučejo pozitivno, in sicer sredi tedna.
Moving along. Sej se vsi spomnemo posta o revcah pa junakih, ane? No, prou fascinantno je, kako se nism zmotila. Sploh zadnji odstavek je bil zadetek v polno. Revca se je spotaknila (no, pretiravam, neki časa ga že opazuje, hihi) ob nekvazi junaka, sam da on ne ve, da je nekvazi junak, ona se pa dela, da ni revca. Oumajgad, nej me plis edn s kladvam po glav užge zdele prec. K da ne bi mela nč pametnejšga za počet. Desci!
sreda, 8. april 2009
Don't worry. I'm still here. Somewhere.
Men se je tolk nadogajal v dneh odkar sem zadnjič kej smle naškrabljala, da je kr kej. Bla sm na treh koncertih, odigrala 10 plus rund namiznega fuzbala (od tega več kot pol zmagala), skor fentala enega od roditeljev, spila ene par perov preveč, skor resno začela hodt v službo (a si prigovorila še minimum en teden dopusta), pozabila vrnt knjige v knjižnico, prepozn pršla domov (ker se je prestavla ura), ratala neskončno lena, končno bla v mestu na kavi, kuhalapospravljalahodilavštacunoinvsetestvari zato da bo od mami kolen prej boljš, bla na jazz predavanju in večeru balboe, da sm pa vedno na voljo za nasvete in brce v rit, je pa itak splošno znano. Pa še bi se kej najdl. Predvsem pa že 14 dni kao končujem diplomo. Ampak res končujem. Js sm že čist pr konc. Ampak kr naenkrat ne vem kaj bi in kako bi. Da sploh ne govorim o uvodu in zaključku, ki sta že od zmeraj moji največji nočni mori. Ah, sej je useen. Bo že.
Aja, u pondelk sm gledala Trenutek resnice na TV3. O bohpomagi, no. Nov vrhunec slovenske televizije. Ampak okej televizije, ljudi!!! Sori, ampak če si tolk debilen, da greš na tv priznavat 'skrivnosti' (ki, bajdvej, sploh niso nujno tolk neškodljive) in si s tem potencialno frderbat lajf, da o 'ugledu' sploh ne govorim, pol pa izvoli. In iz principa te bom gledala. Hehe. Not.
Tale mož od kmečke Cirile je bil izvrsten prvi kandidat. Debilen fotr, ki je ženo prevaral kar tako, pa prevaral ko je bla noseča, pa jo mal pretepu, pa zjebu sina odvisnika, pa ne vem kva še, ni mel po vsem tem tolk jajc, da bi po pravic povedal še, da si želi lih tolk prepoznavnosti, kot jo ima njegova žena. Ne sam, da je kreten, še lažno skromen je. No in evo, ego je zmagu in dnar je šel rakom žvižgat. Podzavest govori na telesu močneje kot zavest, zato ni dost, da ti po pravic poveš, ampak morš še globok pobrskat, kaj je sploh res res.
Uglavnem, men se je ob tem debilnem fotru obraču želodec, zraven se mi je pa še bl debilna zdela njegova žena. Sori, tazga desca vržeš iz bajte 20 let nazaj, ne pa da greš z njim na Trenutek resnice oprat 21 žeht fejst svinjskega perila. In vse to za le 50 tisoč evrov. Ne bi rekla za miljon, da greš pol loh do konc lajfa na Papu Novo Gvinejo in si mislš - mejte se zarukanci.
Aja, u pondelk sm gledala Trenutek resnice na TV3. O bohpomagi, no. Nov vrhunec slovenske televizije. Ampak okej televizije, ljudi!!! Sori, ampak če si tolk debilen, da greš na tv priznavat 'skrivnosti' (ki, bajdvej, sploh niso nujno tolk neškodljive) in si s tem potencialno frderbat lajf, da o 'ugledu' sploh ne govorim, pol pa izvoli. In iz principa te bom gledala. Hehe. Not.
Tale mož od kmečke Cirile je bil izvrsten prvi kandidat. Debilen fotr, ki je ženo prevaral kar tako, pa prevaral ko je bla noseča, pa jo mal pretepu, pa zjebu sina odvisnika, pa ne vem kva še, ni mel po vsem tem tolk jajc, da bi po pravic povedal še, da si želi lih tolk prepoznavnosti, kot jo ima njegova žena. Ne sam, da je kreten, še lažno skromen je. No in evo, ego je zmagu in dnar je šel rakom žvižgat. Podzavest govori na telesu močneje kot zavest, zato ni dost, da ti po pravic poveš, ampak morš še globok pobrskat, kaj je sploh res res.
Uglavnem, men se je ob tem debilnem fotru obraču želodec, zraven se mi je pa še bl debilna zdela njegova žena. Sori, tazga desca vržeš iz bajte 20 let nazaj, ne pa da greš z njim na Trenutek resnice oprat 21 žeht fejst svinjskega perila. In vse to za le 50 tisoč evrov. Ne bi rekla za miljon, da greš pol loh do konc lajfa na Papu Novo Gvinejo in si mislš - mejte se zarukanci.
petek, 27. marec 2009
Kakšno napeto jutro.
Madona, dons pa je adrenalin špricu. Ženavsezgodi.
A kaj sm počela?
V agoniji spremljala, kako se na netu ne da kupt kart za U2, ker je vse preobremenjeno. Come on, ulitmate concert experience! Edina resna koncertna želja, ki je še ostala, zdj pa ne bom kart dobila, ker je net preveč zabasan. Ne, ne, ne. To pa tko ne gre.To se ne sme zamudit.
No, za ob pol devetih sm navila budilko, da bom ja 10 do devetih že za kompom v nizkem štartu. Vsa zalimana po prekratki noči sm v nejeveri zrla v ekran. Točno ob 9.00 je šou concert freak rakom žvižgat, vstopnice.com so ble itak že prej baje porezervirane, ticketpro je skos govoru, da ma zapolnjeno maksimalno kapaciteto kupcev, ticketmaster je preveč internacionalen, da bi prodajal Zagreb, Eventim mi je pa skos govoru, da 'dogodka' sploh ne najde.
Kaj pa zdj? Nč, kroži od enga do druzga in upaj, da nekje pridš zravn.
No, po dveurni agoniji je uspelo.
MAM JIH.
Hehe.
A kaj sm počela?
V agoniji spremljala, kako se na netu ne da kupt kart za U2, ker je vse preobremenjeno. Come on, ulitmate concert experience! Edina resna koncertna želja, ki je še ostala, zdj pa ne bom kart dobila, ker je net preveč zabasan. Ne, ne, ne. To pa tko ne gre.To se ne sme zamudit.
No, za ob pol devetih sm navila budilko, da bom ja 10 do devetih že za kompom v nizkem štartu. Vsa zalimana po prekratki noči sm v nejeveri zrla v ekran. Točno ob 9.00 je šou concert freak rakom žvižgat, vstopnice.com so ble itak že prej baje porezervirane, ticketpro je skos govoru, da ma zapolnjeno maksimalno kapaciteto kupcev, ticketmaster je preveč internacionalen, da bi prodajal Zagreb, Eventim mi je pa skos govoru, da 'dogodka' sploh ne najde.
Kaj pa zdj? Nč, kroži od enga do druzga in upaj, da nekje pridš zravn.
No, po dveurni agoniji je uspelo.
MAM JIH.
Hehe.
torek, 24. marec 2009
I got bigger fish to fry.
Že več k en teden je okol, tle pa kr nč novga.
Kaj js morm, mojmu lajfu je pač očitno usojeno, da je en velik kaos. In men je usojeno, da verjamem u dobro v ljudeh še potem, ko me že petstotič nategnejo, pohodjo in/ali odrinejo. Ampak petstoprvič se mi pa utrga. Trenutno sm v fazi razmišljanja, a nej popizdim petstotič, al nej totalno znorim petstoprvič. And that's a loooooooooot of thinking. 'Cause with some people you just know there's gonna be a next time.
Spotoma sem se skor utopila v cunamiju v službi, in kao dokončujem diplomo. No big deal, moj lajf je skos tak. Včasih se resno vprašam, če ni kej narobe z mano, ker js se mam pa bl k mn kr skos fajn. Natural born optimist, bi kdo reku. Pa mal bi meu prou. Ni vse sam v tem.
And on that note, zdj pa točn vem, kakšn tatu bi mela, če bi ga mela. In bi ga mela. Upam, da nekoč tut naberem pogum, predvsem pa dnar in najdem primernega tetovatorja in nardim to, kar si že par let želim. Mrbit če zapišem, prej rata. Who knows...
Kaj js morm, mojmu lajfu je pač očitno usojeno, da je en velik kaos. In men je usojeno, da verjamem u dobro v ljudeh še potem, ko me že petstotič nategnejo, pohodjo in/ali odrinejo. Ampak petstoprvič se mi pa utrga. Trenutno sm v fazi razmišljanja, a nej popizdim petstotič, al nej totalno znorim petstoprvič. And that's a loooooooooot of thinking. 'Cause with some people you just know there's gonna be a next time.
Spotoma sem se skor utopila v cunamiju v službi, in kao dokončujem diplomo. No big deal, moj lajf je skos tak. Včasih se resno vprašam, če ni kej narobe z mano, ker js se mam pa bl k mn kr skos fajn. Natural born optimist, bi kdo reku. Pa mal bi meu prou. Ni vse sam v tem.
And on that note, zdj pa točn vem, kakšn tatu bi mela, če bi ga mela. In bi ga mela. Upam, da nekoč tut naberem pogum, predvsem pa dnar in najdem primernega tetovatorja in nardim to, kar si že par let želim. Mrbit če zapišem, prej rata. Who knows...
sobota, 14. marec 2009
Down under.
Dons sm se usmilla mojga ubogega avtočka, ki je bil po zimski sezoni prevažanja drv in mene res že ornk zapacan, zaprašen in poln trsk, lesenega šrota in podobnega. Pa sm napakirala sesalc, pa podaljšek pa sm se napotila v garažo. In js pucam avto, pa pride en luštn mulček do rumenga tvingota, ki je parkiran poleg mojga, pa priden reče 'Živjo' pa vse te stvari. Pa js rečem živjo, pa sesam dalje. Ampak mulček se kr ne odpelje, ampak kr neki šnofa tm po avtu. Pol pa odpre kufr, in lejga zlomka - notr ferštekarija, da dol padeš. Men se prec pržge lampica - tole mora bit zloglasni house mjuzik abjuser. Pa sm študerala, a nej mu kej rečem, al ne, sj če ma mulc divjo ferštekarijo v avtu, to prouzaprou nč ne pomen, ane. Pa prou vid se mu, da je lih 18 napolnu pa je zdj vs srečen, ker ma izpit pa avto, pa je mobilen pa faca pa to. Sploh je pa zdele že dobr teden vse tiho. Mrbit je mulc ferštekarijo iz fleta u avto prestavu. Al pa kej. No, če bo pridn, bom tih. Če pa ne bo, nej se pa paz, zdj vem kdo je. Predsodki gor al pa dol. HEHE.
sreda, 11. marec 2009
Čist uzadi.
Pozdravljeni, dragi bralci! Moj blog je čist uzad, ker sm jst čist uzad. Zdj namreč res že tečem, recimo temu (pred)zadnji krog diplome, pa sm zato mal mem. Oziroma ne čist zravn. Možgane mam že mal na ouverloudu, zenice so po moje že skor kvadratne, in mislm, da me ma komp že pouhn kufr. Nč tazga, js tut njega.
Kljub utopljenosti v diplomi pa se mi še dogajajo zanimive reči. Tako sm kšn tedn nazaj na teletekstu uspela prebrat, da je po Ljubljanici plavalo montažno plastično stranišče, ki pa so ga z nekaj truda uspeli potegniti ven. Učer pa me je na fejsbuku med prijatelje hotu dodat Lojze Peterle. Razsežnosti te neumnosti se seveda ne more zavedati. Mislm, da me dons rahlo nosi luna.
Nč hudga, sj bo bolš.
Kljub utopljenosti v diplomi pa se mi še dogajajo zanimive reči. Tako sm kšn tedn nazaj na teletekstu uspela prebrat, da je po Ljubljanici plavalo montažno plastično stranišče, ki pa so ga z nekaj truda uspeli potegniti ven. Učer pa me je na fejsbuku med prijatelje hotu dodat Lojze Peterle. Razsežnosti te neumnosti se seveda ne more zavedati. Mislm, da me dons rahlo nosi luna.
Nč hudga, sj bo bolš.
nedelja, 1. marec 2009
Sundae...
... with a cherry on top.
Js mam enga tok kul prjatla, da si kr mal tributa zasluž.
Iz Kranjske Gore mi je namreč prnesu podpisan cd od Dan D.
Kok kul.
Js mam enga tok kul prjatla, da si kr mal tributa zasluž.
Iz Kranjske Gore mi je namreč prnesu podpisan cd od Dan D.
Kok kul.
sreda, 25. februar 2009
Medley.
No, za začetek - tista težavica z debilnim sosedom počas postaja resen problem. Kako tudi ne, ko pa so ta teden počitnice in očitno mulc nima druzga dela, kot da nabija. Učer sm šla na resen projekt od vrat do vrat poslušat kdo zaboga bi to bil, pa ne morš verjet, da se čez vrata nč tooolk ne sliš, da bi loh človk za zihr reku 'aha, tle je!' po bloku pa odmeva, da je joj. Da bi pa zvonila povsod, mi pa tut ne diši lih. Pa js ne zastopm, a res sam mene mot, al kaj?! Mislm, da je čas za novo obvestilce na oglasno desko in grožnje z institucijami, ki ne obstajajo. Al pa kej.
No, za nadaljevanje - sm uspela pogledat cele oskarje in morm rečt, da sploh ni blo švoh. Ideja, da oskarje igralcem podeljuje venček petih bivših dobitnikov je bla super. Čeprou tolk hvalt eden druzga je mjčk tumač. Hugh Jackman je bil prou dobr voditelj, kot v zlatih letih Billyja Cristala. Plus model res zna pet. Hudo! U nedeljo ponoč se mi je že uvodna točka zdela cel mjuzikl, ampak ta prav mjuzikl je šele sledil. Itak, če Baz Luhrmann neki skp sprav, potem ne more bit prou švoh. Ampak zmagovalen je bil pa Ben Stiller, ki se je ibr delal norca iz Joaquina Phoenixa (ki je btw mal zabluzil, kao nehu bit igralc, ker hoče bit reper, pa se še ne ve a to on resno misl, a sam vse naokol mal nateguje), žveču čigumi k ena krava in podobno. Priceless!
O modnih dosežkih in podobnem ne bom razpredala, men so tete lepe, strici pa še lepši (z izjemo Mickeyja Rourka). Detajle loh preberete pr Ireni.
In za zaključek - maškarca sm bla, u soboto bl na ornk, učeri sam tok da je blo mal. K je biu lih pust, ane. Krofe sm jedla letos kot za stavo, madona so mi dišal. Še dobr, da je dons post :))
No, za nadaljevanje - sm uspela pogledat cele oskarje in morm rečt, da sploh ni blo švoh. Ideja, da oskarje igralcem podeljuje venček petih bivših dobitnikov je bla super. Čeprou tolk hvalt eden druzga je mjčk tumač. Hugh Jackman je bil prou dobr voditelj, kot v zlatih letih Billyja Cristala. Plus model res zna pet. Hudo! U nedeljo ponoč se mi je že uvodna točka zdela cel mjuzikl, ampak ta prav mjuzikl je šele sledil. Itak, če Baz Luhrmann neki skp sprav, potem ne more bit prou švoh. Ampak zmagovalen je bil pa Ben Stiller, ki se je ibr delal norca iz Joaquina Phoenixa (ki je btw mal zabluzil, kao nehu bit igralc, ker hoče bit reper, pa se še ne ve a to on resno misl, a sam vse naokol mal nateguje), žveču čigumi k ena krava in podobno. Priceless!
O modnih dosežkih in podobnem ne bom razpredala, men so tete lepe, strici pa še lepši (z izjemo Mickeyja Rourka). Detajle loh preberete pr Ireni.
In za zaključek - maškarca sm bla, u soboto bl na ornk, učeri sam tok da je blo mal. K je biu lih pust, ane. Krofe sm jedla letos kot za stavo, madona so mi dišal. Še dobr, da je dons post :))
ponedeljek, 23. februar 2009
Oscar night!
Js sm velik fen filma. Na splošno. In tako sem v starih časih, torej v osnovni in srednji šoli, pa na prvi polovici faksa, vedno gledala oskarje, pa tut če so bli sred noči. No, sej so zmer bli sred noči. No, zadnje 3, al pa 4 leta pa ponavad mal pozabm. Priznejmo, filmi pač v večini niso več to kar so bli. No, letos sm se spomnla na podelitev, mal so me sicer na rtvju zajebal, ker niso prenašal, ampak nč hudga, itak majo ponavad na htvju boljše komentatorje. No, pa sm pržgala, pa sm uspela videt lih sam otvoritveno točko, mjuzikl stil pa to, pa lep Hugh Jackman pa to, no pol se pa ne spomnm več, čeprou sm bla na prmej zihr, da gledam. No, nism.
No, statistika je taka, da je Slumdog Millionaire bl k ne vse pobral, (čeprou men film ni lih za dol past najboljši, smo vidl bolše, tut v oskarjevski konkurenci če mene kdo praša). Pa dobila ga je Kate Winslet (to je uredu, čeprou bi ga js tut Merly Streep dala, ker je res zajeban met že 15 nominacij), pa Sean Penn (na žalost nism vidla Milka, pa ne morm komentirat), pa Penelope Cruz (mogoče ma Woody Allen podobrn učink k Almodovar? Hmm...), pa itak Heath Ledger (to smo pa res že vsi vedl).
Uglavnem, zadovoljivo. Morm najdt nekje eno ponovitev.
No, statistika je taka, da je Slumdog Millionaire bl k ne vse pobral, (čeprou men film ni lih za dol past najboljši, smo vidl bolše, tut v oskarjevski konkurenci če mene kdo praša). Pa dobila ga je Kate Winslet (to je uredu, čeprou bi ga js tut Merly Streep dala, ker je res zajeban met že 15 nominacij), pa Sean Penn (na žalost nism vidla Milka, pa ne morm komentirat), pa Penelope Cruz (mogoče ma Woody Allen podobrn učink k Almodovar? Hmm...), pa itak Heath Ledger (to smo pa res že vsi vedl).
Uglavnem, zadovoljivo. Morm najdt nekje eno ponovitev.
ponedeljek, 16. februar 2009
Spet je minil en tak teden, ko je tale blogec malo osamljen.
To je zato, ker js nisem. No, vsaj takrat nisem, kadar ne bulim v knjige in ne izumljam diplome. Ampak je že tako, da je pisanje samotarsko početje. Zato gre najbrž tako počasi. Ker človk mora mal v družbo, ane.
Sicer pa teden ni bil nič posebnega. Praznovanje je prijetno minilo, in kot vsako leto sem spet ugotovila, da je popolnoma brezveze, da rojstni dan traja samo en dan. Sploh če je ta en dan pondelk.
Je bil pa zato petek spet fleten. Patty je zakon. Tadi, tole te peljem gledat. Kmal.
Tolk žmohtnga besedila in čistih resnic, v bistvu pa žalostnih zgodb na kupu, vse zapakiran v čudovit celofan izvrstne glasbe in groteskne izvedbe... To človk redko sreča. Priporočam. Čeprou za ogrevanje predlagam ogled kakšnega Almodovarjevega filma. Ker... zna bit mal bolan :)
Baje, da bom letos po doooolgem času spet maškara.
Za enga me skrbi, da se je mal zgubu.
Za eno si želim, da bi se.
Spet bo sneg.
Ah, življenje kot v porno filmu, uaaauaaaa aaaa.
To je zato, ker js nisem. No, vsaj takrat nisem, kadar ne bulim v knjige in ne izumljam diplome. Ampak je že tako, da je pisanje samotarsko početje. Zato gre najbrž tako počasi. Ker človk mora mal v družbo, ane.
Sicer pa teden ni bil nič posebnega. Praznovanje je prijetno minilo, in kot vsako leto sem spet ugotovila, da je popolnoma brezveze, da rojstni dan traja samo en dan. Sploh če je ta en dan pondelk.
Je bil pa zato petek spet fleten. Patty je zakon. Tadi, tole te peljem gledat. Kmal.
Tolk žmohtnga besedila in čistih resnic, v bistvu pa žalostnih zgodb na kupu, vse zapakiran v čudovit celofan izvrstne glasbe in groteskne izvedbe... To človk redko sreča. Priporočam. Čeprou za ogrevanje predlagam ogled kakšnega Almodovarjevega filma. Ker... zna bit mal bolan :)
Baje, da bom letos po doooolgem času spet maškara.
Za enga me skrbi, da se je mal zgubu.
Za eno si želim, da bi se.
Spet bo sneg.
Ah, življenje kot v porno filmu, uaaauaaaa aaaa.
ponedeljek, 9. februar 2009
Happy Birthday...
...ME!
Ja, je že tko, da se pr ns čas meri s sekundami, urami, dnevi, leti. In eno leto je spet naokol, in js sm kao eno leto starejša. Če vsi tko pravjo, bo pa že držal, ane.
Eno fino darilo sm že dobila - tle pr ns u Kebablandu namreč na polno sije sonce :))
Ja, je že tko, da se pr ns čas meri s sekundami, urami, dnevi, leti. In eno leto je spet naokol, in js sm kao eno leto starejša. Če vsi tko pravjo, bo pa že držal, ane.
Eno fino darilo sm že dobila - tle pr ns u Kebablandu namreč na polno sije sonce :))
petek, 6. februar 2009
I spy with my little eye...
...cel kup enih bedarij.
Najprej na tvju vidm reklamo za neko aplikacijo za mobilne telefone, kjer vpišeš telefonsko številko kogarkoli, in potem na zemljevidu vidš, kje se mobi (plus lastnik le-tega) nahaja. Mjčkn mi je dvignl pritisk vse skupi, ker pač nobenga ne briga, kje js sm, če mu tega sama ne blagovolim povedat, ane. No, pa je Had razložu, da zadeva baje ne dela. Še dobr.
Pol sm skor bruhala ob ogledu 10 minut Sveta na kanalu A (sicer tega principielno ne gledam). Potrčev "DramaQueen" Marko je namreč s tonom, s katerim bi se spodobl napovedat samo kolaps dvojčkov v NY tistega nesrečnega 11. septembra, poročal, kako so zarad snega Brnik moral zapret in odpovedat kar vse (ježeš VSE!!) lete. Sm že mislla, da jim bo kr 'presneti nesposobneži' reku. No, pa se je zadržal. Aja, in teh VSEH letov je blo celih 7 (al pa 9, dva gor al pa dol). Big deal. Itak ne bi mel kje pristat, tut če bi vzletel. Sploh se je pa Brniku to zgodil prvič po 20 letih. Mislm, ne vem, a te ljudje, k delajo Svet, a oni dejansko res misljo, da delajo neki dobrga za slovenski medijski prostor? Da delajo neke relevantne novinarske prispevke? Ker jih ne. Sploh. Loh kr nehajo. Ker tole sploh ni več smešn. Je bl za prepovedat skor.
Pol slišm nekje, da je pa Istrabenz čist v p... Mislm, call me stupid, ampak js ne zastopm, kako lahko zajebeš firmo, k prodaja nafto in bencin?! Sj vem, da majo en kup stranskih investicij, ampak kljub temu morš bit prvoklasen bedak, da zajebeš firmo, k prodaja nafto. In sploh morš bit pa kreten, da ti ob tem ni nerodn.
Potem se spotaknem ob filmček, na katerem Langa jebe mater vsem po spisku, ker so spet oplel na Emi. Need I say more?
In potem famozno pismo veteranov JLA. Sj človk ne ve, a bi se joku al smeju.
Res bedastoč polnih par dni.
Najprej na tvju vidm reklamo za neko aplikacijo za mobilne telefone, kjer vpišeš telefonsko številko kogarkoli, in potem na zemljevidu vidš, kje se mobi (plus lastnik le-tega) nahaja. Mjčkn mi je dvignl pritisk vse skupi, ker pač nobenga ne briga, kje js sm, če mu tega sama ne blagovolim povedat, ane. No, pa je Had razložu, da zadeva baje ne dela. Še dobr.
Pol sm skor bruhala ob ogledu 10 minut Sveta na kanalu A (sicer tega principielno ne gledam). Potrčev "DramaQueen" Marko je namreč s tonom, s katerim bi se spodobl napovedat samo kolaps dvojčkov v NY tistega nesrečnega 11. septembra, poročal, kako so zarad snega Brnik moral zapret in odpovedat kar vse (ježeš VSE!!) lete. Sm že mislla, da jim bo kr 'presneti nesposobneži' reku. No, pa se je zadržal. Aja, in teh VSEH letov je blo celih 7 (al pa 9, dva gor al pa dol). Big deal. Itak ne bi mel kje pristat, tut če bi vzletel. Sploh se je pa Brniku to zgodil prvič po 20 letih. Mislm, ne vem, a te ljudje, k delajo Svet, a oni dejansko res misljo, da delajo neki dobrga za slovenski medijski prostor? Da delajo neke relevantne novinarske prispevke? Ker jih ne. Sploh. Loh kr nehajo. Ker tole sploh ni več smešn. Je bl za prepovedat skor.
Pol slišm nekje, da je pa Istrabenz čist v p... Mislm, call me stupid, ampak js ne zastopm, kako lahko zajebeš firmo, k prodaja nafto in bencin?! Sj vem, da majo en kup stranskih investicij, ampak kljub temu morš bit prvoklasen bedak, da zajebeš firmo, k prodaja nafto. In sploh morš bit pa kreten, da ti ob tem ni nerodn.
Potem se spotaknem ob filmček, na katerem Langa jebe mater vsem po spisku, ker so spet oplel na Emi. Need I say more?
In potem famozno pismo veteranov JLA. Sj človk ne ve, a bi se joku al smeju.
Res bedastoč polnih par dni.
torek, 3. februar 2009
Zima, zima beeeeeeeeela...
...vrh gore sedeeeeeeeeela,
pa tako je beeeeeeeeeeeela,
da bo (dodaj sam) vzeeeeeeeeeeeela.
Po dobrem tedni dni se spet oglašam. Spet delno do pretežno gnila, kar pomen spet prehlajena. Učer sm se cel dan otepala, a glejgazlomka, ni mi uspelo, in dons sm se zbudila vsa na glavo. Ampak sm se odločila, da bom jutr že zdrava. Ker nimam cajt bit bolana. Spljoh.
Sicer pa je bil precej zanimiv teden in precej prežuran vikend. Petek itak Cvetličarna, sobota pa party v rovtah. Še dobr, da še ni šel sneg. No, je šel pa v nedeljo, ko sem se js prou po jajcih vozila domov iz Ljubljane tam okol pol devetih zvečer. Cela fešta. Še dobr, da se mojmu avtu 4x pogon pržiga sam od sebe. Je bil zeeelooooo uporaben, ja.
Sicer smo kle u Kebablandu kr kvalitetno zasneženi. Js pa uživam, ker mi ni treba nkamr jt. In še bl uživam, ker je na svetu kr mal bl tiho, kadar je fajn zasnežen.
pa tako je beeeeeeeeeeeela,
da bo (dodaj sam) vzeeeeeeeeeeeela.
Po dobrem tedni dni se spet oglašam. Spet delno do pretežno gnila, kar pomen spet prehlajena. Učer sm se cel dan otepala, a glejgazlomka, ni mi uspelo, in dons sm se zbudila vsa na glavo. Ampak sm se odločila, da bom jutr že zdrava. Ker nimam cajt bit bolana. Spljoh.
Sicer pa je bil precej zanimiv teden in precej prežuran vikend. Petek itak Cvetličarna, sobota pa party v rovtah. Še dobr, da še ni šel sneg. No, je šel pa v nedeljo, ko sem se js prou po jajcih vozila domov iz Ljubljane tam okol pol devetih zvečer. Cela fešta. Še dobr, da se mojmu avtu 4x pogon pržiga sam od sebe. Je bil zeeelooooo uporaben, ja.
Sicer smo kle u Kebablandu kr kvalitetno zasneženi. Js pa uživam, ker mi ni treba nkamr jt. In še bl uživam, ker je na svetu kr mal bl tiho, kadar je fajn zasnežen.
nedelja, 25. januar 2009
Hooray for me!
Ta teden sem tolk v diplomo padla, da sem se sama sebe ustrašla. Še ene dva takale tedna, pa bom fertik :))
Prouzaprou sem bla ta tedn cel hiperaktivc. Se morm mal hvalt. Kr vse sm nardila. Ful diplome, na vseh telovadbah sm bla, na precej kavah, pa še u Cvetličarni učer. Sicer mal predolg, ampak jebat ga. K bi bil vsaj nasledn tedn tut tak. Recimo, da sm se zdj navadla, pa bo tko ostal :))
Prouzaprou sem bla ta tedn cel hiperaktivc. Se morm mal hvalt. Kr vse sm nardila. Ful diplome, na vseh telovadbah sm bla, na precej kavah, pa še u Cvetličarni učer. Sicer mal predolg, ampak jebat ga. K bi bil vsaj nasledn tedn tut tak. Recimo, da sm se zdj navadla, pa bo tko ostal :))
sobota, 24. januar 2009
sreda, 21. januar 2009
Waters of march.
Aguas de Marco - Elis Regina
En luštn track za dons, sm lih učer celo diskografijo Jobima snela, pa sm zdj mal u Braziliji :))
ponedeljek, 19. januar 2009
Doctor, doctor! Vol.2
Bila sta prečudovita dva dneva in pol tišine.
But now, the house music abuser is back. Time for plan B. Sam zmislt se ga morm.
Kakšen predlog, anyone?
But now, the house music abuser is back. Time for plan B. Sam zmislt se ga morm.
Kakšen predlog, anyone?
sobota, 17. januar 2009
Smeha polna vreča.
Js sm itak smeh na dveh nogah že kar tako, ampak včerajšnji večer je bil pa res smeh all the way ->LOL pa še ROFL pa še kej več :)))
Torej. Po golem naključju (beri, ker je men mal šmel) sva z prijateljico včeraj pičile v Cvetličarno na prvi letošnji disco fever, včeraj poimenovan Friday Shiny Disco Ball. Haha. No, ja, prideva. Najprej za šank. Naročiva pjačko, fajn sva ble razpoložene, debatirava, se smejiva folku pa vse te stvari. Pa pride en model, pa prav: 'Živjo!' z sumljivo visokim glasom. Pa midve: 'Živjo.' Pa on še neki pove, pa še zmer s tem visokim glasom. Pa je blo nama že ful smešn, sam pač ane, se nisva smejale, ane. Pa on še neki pove, pa še kej, pa zmer bl smešn je blo, ker kr naprej ta ibrhecn visok glas. Očitno se mu ni kej zataknil, pa zato pol mal višji glas. Ne, tak kr je. Pa on še kr neki pove, pa pol že kolega prvleče, no pol sva se pa vljudno izmaknile, češ, da greva en krog. In potem je vs zadržan smeh užgal na plano, ker je blo tolk smešn vse skupi, da joj. Res prou ROFL. No, sj zdj, k tole berem, ni tolk smešn. I guess you had to be there :))
No, ves večer je bil precej zabavn, folk je bil včeri na splošno ibr smešen. Pa sva se smejale, ane :))
Aja, apdejt v vezi nabijalca muzike: včeri je blo nabijanja samo deset (10!) minut. Sm šla dons zjutri pogledat stanje obvestila na oglasni deski: še je tm, ves popisan z raznimi neumesnimi forami. Fotka sledi :)))
Torej. Po golem naključju (beri, ker je men mal šmel) sva z prijateljico včeraj pičile v Cvetličarno na prvi letošnji disco fever, včeraj poimenovan Friday Shiny Disco Ball. Haha. No, ja, prideva. Najprej za šank. Naročiva pjačko, fajn sva ble razpoložene, debatirava, se smejiva folku pa vse te stvari. Pa pride en model, pa prav: 'Živjo!' z sumljivo visokim glasom. Pa midve: 'Živjo.' Pa on še neki pove, pa še zmer s tem visokim glasom. Pa je blo nama že ful smešn, sam pač ane, se nisva smejale, ane. Pa on še neki pove, pa še kej, pa zmer bl smešn je blo, ker kr naprej ta ibrhecn visok glas. Očitno se mu ni kej zataknil, pa zato pol mal višji glas. Ne, tak kr je. Pa on še kr neki pove, pa pol že kolega prvleče, no pol sva se pa vljudno izmaknile, češ, da greva en krog. In potem je vs zadržan smeh užgal na plano, ker je blo tolk smešn vse skupi, da joj. Res prou ROFL. No, sj zdj, k tole berem, ni tolk smešn. I guess you had to be there :))
No, ves večer je bil precej zabavn, folk je bil včeri na splošno ibr smešen. Pa sva se smejale, ane :))
Aja, apdejt v vezi nabijalca muzike: včeri je blo nabijanja samo deset (10!) minut. Sm šla dons zjutri pogledat stanje obvestila na oglasni deski: še je tm, ves popisan z raznimi neumesnimi forami. Fotka sledi :)))
četrtek, 15. januar 2009
Doctor, doctor!
Torej. V našem bloku je en pacient. No, mrbit jih je več, ampak en je očiten. Ta pacient namreč vsak dan od približno dveh do treh popoldne nabija en nemogoč house al whatever to že res je. Ta pacient ma base tako navite, da je joj. Ker vse kar človk sliš, so basi. In poleg tega, da base sliš, jih tut čut. Ker dost močne base po defoltu spremljajo tut kr dost močne vibracije. WTF?! Če men komp skor po mizi skače, kako more bit šele pr temu pacientu, k mu vibrira kr cel flet. Po mojem ma resno moten srčni ritem. Sj ga mamo že vsi. Ker kr cel blok vibrira. Tu mač.
Don't get me wrong, js čist štekam, da ti ena muska ful sede, pa jo pač naviješ do nezavesti. Sj jo js tut - ampak enkrat na tri mesce za 10 minut. Ne pa vsak dan za eno uro! Da sploh ne omenjam, da je to lih tista ura, ko js po kosilu za ene pol urce mal zamižim. Pa lih house, od vse ljube muske na temu svetu, je treba lih ta naaaaaaajbl sitno nabijat.
Pa sm zato dons, kot vsak kultivirano siten sosed, z rdečim flumastrom napisala obvestilo in ga napopala na oglasno desko. Zdj pa če ne bo efekta, bom jutr prisluškovala vsem vratom in potem na ta najbolj glasna pozvonila. In bom zvonila, dokler ne bo nekdo slišal zvonca in odprl. In potem bom tistega za temi vrati nazjala, da bo veselje. Ker tkole živce parat je pa tumač.
Don't get me wrong, js čist štekam, da ti ena muska ful sede, pa jo pač naviješ do nezavesti. Sj jo js tut - ampak enkrat na tri mesce za 10 minut. Ne pa vsak dan za eno uro! Da sploh ne omenjam, da je to lih tista ura, ko js po kosilu za ene pol urce mal zamižim. Pa lih house, od vse ljube muske na temu svetu, je treba lih ta naaaaaaajbl sitno nabijat.
Pa sm zato dons, kot vsak kultivirano siten sosed, z rdečim flumastrom napisala obvestilo in ga napopala na oglasno desko. Zdj pa če ne bo efekta, bom jutr prisluškovala vsem vratom in potem na ta najbolj glasna pozvonila. In bom zvonila, dokler ne bo nekdo slišal zvonca in odprl. In potem bom tistega za temi vrati nazjala, da bo veselje. Ker tkole živce parat je pa tumač.
ponedeljek, 12. januar 2009
Today...
Danes malo samomotivacije. Ker sem se v zadnjih desetih dnevih neverjetno polenila. Okej, sj sm pedenala mati, pa pol sm bla bolana, pa sinuse še zmer mal crkljam, ampak vseen. Kako je možno, da v desetih dneh pozabiš miljon stvari, ki si jih mel v planu zapisat, pozabiš, kje je kaj že zapisano, in zakaj je tako težko začet znova? Pač je. Ampak, samo začet je treba. Potem je prec lažje. Ker...
Today is the first day of the rest of your life. So do something with it!
Today is the first day of the rest of your life. So do something with it!
četrtek, 8. januar 2009
Take me for a ride.
Dobesedno.
Včeri sem namreč s temi mojimi trenutno čist skisanimi in jako neuporabnimi možgani cel dan previsela pred televizijo, ker druzga nism bla sposobna. In sm med množico tv sranja clo ujela dva dobra filma. Michael Clayton na enki in American graffiti na TV1000.
I just love American graffiti. Sj je res že star k zemlja in sm ga gledala že ene 15krat najbrž, ampak ta film ma tak vajb. Simpatično pogleda nazaj na 60ta. Leta 1973 je bil Richard Dreyfuss nerazpoznavno mlad, Harrison Ford pa še bl :))
No, ampak point je v filmu. Preden 4 mladeniči začnejo nov lajf (pičijo na faks in pdb.) teh nekaj ljudi preživi še zadnji večer tko, da kruzajo po glavni ulici. Ampak res kruzajo. Cel film se zgodi v avtomobilih. Steve hoče popravt vezo s punco, preden zgine na faks (kamor zihr gre). Curt, ki je dobil štipendijo ampak ne ve, če bi šel, išče blondinko v T-birdu, spotoma pa rata član tolpe in spozna Wolfmana, legendarnega speakerja na radiu. John, veliki mehankar, v svoj 'dirkalni' avto faše mladoletnico, ki mu cel večer najeda živce, ampak ni tolk slaba. Terry si od Steva sposod avto, da bi dobil kšno punco in mu to clo rata, ampak ma pol ful težave z izpolnjevanjem pričakovanj, ki jih je povzročil prav avto. Klasika.
Ja in kruzajo. Jst bi tut.
I want to be taken for a ride too.
Včeri sem namreč s temi mojimi trenutno čist skisanimi in jako neuporabnimi možgani cel dan previsela pred televizijo, ker druzga nism bla sposobna. In sm med množico tv sranja clo ujela dva dobra filma. Michael Clayton na enki in American graffiti na TV1000.
I just love American graffiti. Sj je res že star k zemlja in sm ga gledala že ene 15krat najbrž, ampak ta film ma tak vajb. Simpatično pogleda nazaj na 60ta. Leta 1973 je bil Richard Dreyfuss nerazpoznavno mlad, Harrison Ford pa še bl :))
No, ampak point je v filmu. Preden 4 mladeniči začnejo nov lajf (pičijo na faks in pdb.) teh nekaj ljudi preživi še zadnji večer tko, da kruzajo po glavni ulici. Ampak res kruzajo. Cel film se zgodi v avtomobilih. Steve hoče popravt vezo s punco, preden zgine na faks (kamor zihr gre). Curt, ki je dobil štipendijo ampak ne ve, če bi šel, išče blondinko v T-birdu, spotoma pa rata član tolpe in spozna Wolfmana, legendarnega speakerja na radiu. John, veliki mehankar, v svoj 'dirkalni' avto faše mladoletnico, ki mu cel večer najeda živce, ampak ni tolk slaba. Terry si od Steva sposod avto, da bi dobil kšno punco in mu to clo rata, ampak ma pol ful težave z izpolnjevanjem pričakovanj, ki jih je povzročil prav avto. Klasika.
Ja in kruzajo. Jst bi tut.
I want to be taken for a ride too.
sreda, 7. januar 2009
Super.
Torej frišno leto se je začelo tako dobro, da ga človk skor ne more prehvalt. Not.
To, da je mamic kolen vn padu že vemo. Zdj sm js že par dni prehlajena k slon. In ne zgleda, da bo kej kmal kej bolš. Diplome se že en teden tut pipnla nism, da o čelu sploh ne govorim, ker prst skos sprot frderbam, ergo skos mal boli. Plus, I still have some unfinished bussiness with my father. Res vrhunski začetek leta.
Še dobr, da je karma prasica. Pa bi se zato stvari kmal mogle obrnt na bolje.
To, da je mamic kolen vn padu že vemo. Zdj sm js že par dni prehlajena k slon. In ne zgleda, da bo kej kmal kej bolš. Diplome se že en teden tut pipnla nism, da o čelu sploh ne govorim, ker prst skos sprot frderbam, ergo skos mal boli. Plus, I still have some unfinished bussiness with my father. Res vrhunski začetek leta.
Še dobr, da je karma prasica. Pa bi se zato stvari kmal mogle obrnt na bolje.
četrtek, 1. januar 2009
Srečnga pa zdravga!
Želim vsem vam osemnajstim, ki berete ta blog. Ker če je srečen in zdrav, to res vse pokrije.
Torej SREČNGA PA ZDRAVGA!
Torej SREČNGA PA ZDRAVGA!
Naročite se na:
Objave (Atom)
Blogger news
"/>
<a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>