Na Off.

Obračunala plače, izdala vse situacije, pregledala vse račune, evidentirala ves material, odposlala miljon ponudb, si v knjižnci sposodila knjige, kupila kopalke, klobuk in kremo za sonce.
Jutr grem na morje.
In prou boli me, če bo dež. Ker bom na dopustu.
:))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

Yesterday's news.

No ja, sm bla precej bizi z gledanjem CNNa pa Sky News pa MTVja, pa sm zato zamudila moment, ko je bla novica še vroča. Zdj sta tivi in net polna Michaela Jacksona. Ni sam novica dneva al pa tedna - bi rekla, da se po pokritosti loh primerja z 11. septembrom. Sicer ne vem, kako je zgledal, ko je umrl Elvis, ampak najbrž je blo precej podobn. Če so včer še filipinski zaporniki (prostovoljno) 10 ur izpopolnjeval plesno rutino iz nevemkerga njegovga videa za spominsko počastitev. Hudo.

Po moje se v vsakmu skriva vsaj en mal MJ fena. Ko sm bla js mejhna se mi je zdel neskončno kul. Zakon so bli njegovi videi, ki sem jih gledala na zasneženmu MTVju. Sred (al pa prke konc) osnovne šole sm podedovani 'zbirki' njegovih albumov dodala special edition HIStory double CD, k mi je bil takrat špica. In še zmer je dobr. Kkšn let kasnej je bil napovedan koncert v Stožicah. Kva?! Michael Jackson live?! Pa to je obvezno za videt. Še če ga ne maraš, morš jit videt. (Ja, že takrat sm se orientirala po 'ali je to pod mus za videt' kriteriju, hehe) U glavnem, blo mi je čist divje, da bo koncert. Fotra sm naštimala, da bi šou z mano; sva mela že karte, pa vse to, pa je biu odpovedan. Ja, kr en mal sm bla razočarana.


In najbrž me je lih zato nekje v globinah moje domišljije letos že resno zasrbel, da bi ubodla kšno karto za London. Sej veste, a trip down The Memory Lane... Če morm že U2 pr sosed gledat, bi pa vsaj MJja loh tm, ane :) No, še dobr, da te srbečice nism popraskala, ker bi zdj najbrž prou fino brez dnarja ostala. Tko k skor miljon tistih, ki so kupil karte. (Tko k js) so hotl videt na odru ikono stoletja. Glasbeno, plesno, škandalozno - all in one edinega superkategornika poleg Elvisa.
Šur, tip je bil čudn in more than one way, ampak zdj je itak vseen, MJ live in concert is a by-gone.

Stupid.

No, sej že vemo, da js pa polcaji na cesti... To nkol ni dobr skupi šlo, pa najbrž tud nikol ne bo. Ker js sm že od nekdaj brez razloga alergična na polcaje na cesti, oni so pa pač butlni. To pa že skor ni apriori izjava, ampak statistično/empirično potrjena, ker tolkrat kokr so pa mene polcaji ustavl... No, recimo samo to, da je vzorc res reprezentativen. In iz tega vzorca sledi, da je prbližn 80% policajev mal čudnih. Svašta štorij lahko povem o policajih, pa večinoma so zabavne pa hecne pa to.
No, kr neki časa sm mela mir pred njimi. Včeri pa je premirje prenehalo.
No, me ustavjo. Radar. Smola, ane , ampak pač, prehitra sm bla, pa jebat ga, bom pa plačala, si mislm. No, pa ustavm, spustim šipo.
Policaj:Vozniško pa prometno. Prosim. Js: Aha, samo moment. Mu jo dam. Policaj lista po mojih dokumentih, mi zreferira kaj sm ušpičla in potem me butl (!!!) naslovi kar z osebnim (!) imenom. Halo? Men se to zdi precej neumno/debilno in kaže, da policaji res nimajo pojma o osnovnem bontonu, da sploh ne govorim o vikanju in tikanju, ker škoda živcev. Če mene kdo vpraša, nima polcaj mene kej po imenu za naslavljat, zanga sm js gospodična Priimkova, ker tut on zame ni lih en Jožko. In tut me nima kej tikat, pa če sm sto let mlajša od njega. Jooooj, prou butlni no.
Da je bla pa cela reč še bl zanimiva, majo pa še zmer iste radarje, kterim js še zmer ne verjamem, da so pa lih mene zmeril.

Vdiiiih, izdiiiiih.

Uglavnem, polcaji so mi še zmer top razpizdoncija.

To whom it may concern...

... let me shed some light on what not to do.

Sej se še zmer vsi spomnemo junakov pa revc, kanede?
No, kvazi junak ni un, k se dela hard to get. Hard to get ni pozicija za desca. Katergakol desca. Sploh. To je izključno ženska pozicija. Ker če si dec, pa se delaš hard to get, pol mal nisi lih dec. Ker priznejmo, pozicija lovec in nabiralka še zmer velja. In tist dec, k je hard to get očitno ni lovec, ampak hoče bit plen. Come on! Tak dec je ..., hja, ..., neuporaben in nezanimiv. Kaže potencial copate, kar je a big no-no.
Lovec in hard to get obenem ne gre skp. Ker to spremeni žensko v lovko, desca pa v nabiralca. Nabiralc pa ni noben dec.

Čist tko, for future reference.

Aja, pa še to: tist dec k pa vztraja pr hard to get/nabiralka poziciji nej se pa kr prprav, da obstaja velika verjetnost, da bo pr tisti ženski, k jo bo po neverjetnem naključju tko dubu, do konc lajfa ne sam copat, ampak ibr znucan papuč.
Pa še čist sam si bo kriv.

All white.

Včeraj sm bla na poroki. Pa na ohceti tut. Drugič v 14 dneh.
In drugič v 14 dneh nism ujela šopka :) Še dobr. Ne vem, kej bi najdla ženina v 12 mescih :))


Nevesta je bla tko lepa, da se ne da opisat. Ženin tut.
In mislm, da še nism vidla bl navdušene neveste in bl navdušenga ženina. In bl zaljubljenih mladoporočencev. In bolj zadovoljnih novopečenih moža in žene.

Res, bil je pravi praznik ljubezni.

Gaaaaaaačeeeeeeeeeeeee! Lej!

Sm bla že 6x okregana, zakaj nč ne napišem in ene 14x pozvana, nej končno že kej objavim.
Sj sm vedla, da ne morte brez mene, hihi.

No, v teh 27 dneh, kar je bla tišina tukile, se je men precej nadogajal.

Bla sm na Internautiki, kjer sem najdla lih tapravo jahto, za ktero bom loh zapravla tiste 4 miljone, k mi že ful dolg gužvo delajo.

Pol sm mela ful dela s tem, kaj bom oblekla za eno ohcet. Pa sm si neki fajnga kupila, ampak čez tri dni mi ni več zgledal tolk fajn, pa sm pol po eni hitri modni reviji pred domačim špeglom sestavla outfit iz cot, k jih mam že celo večnost. Itak. Praktična k vile za u varžet.
No, na ohceti sm spoznala enga magistra filozofije. Čist simpatičen model, ampak cela njegova fizična pojava je kr utripala - piflaaaar! :)) Občudujem tolikšno sposobnost študiranja, ampak let's face it - gradbeni tehnik bi bil ful bl uporaben :)). Ergo, oplel.
No, ohcet prežvela, nasledn dan je bilo pa prvo obhajilo moje sestrice. Tut to prežvela, ampak z veliko več truda, ker spala samo 4 ure. Sm tut za obhalijo že mela predviden outfit, ampak je propadel, ker moje superg vajene noge po dnevu visokih pet niso hotle več sodelovat. Pa sm mogla spet na hitrco oblečt kr neki, kar na konc sploh ni blo švoh. Še dobr. Da se mal opravičim: moja obsesija z izgledom ta vikend je pogojena s tem, da pr ns u nulo priložnosti primerna garderoba ni noben hec, veste.

No, do torka sm komi mal h seb pršla, pa sm že pičila na Brnik pričakat prijatelja, ki se je končno vrnil iz Rusije. Seveda je blo treba prihod proslavit kot se spodobi. Pa sploh nisem pretiravala. Ampak sej, račun gre tkole: Dve pivi + ena ruska vodka + 3,5 ur spanja = pijano sredino jutro. Ne mačkasto; pijano. Oujea. No, pijano sredino jutro je kljub trdovratni vrtoglavici rezultiralo v presenetljivo produktivnih 8 ur na šihtu, katerim so sledile tri ure druženja s fotrom ob ogledovanju avtomobilov*. Po vsem tem dogajanju sem si privoščila en pravi post-pijanski obrok: kebab :). Po tem pa še 'moško torto'. Bila je izvrstna. Ane?

Četrtek ni bil nč špecjalnga, razen tega, da sm najdla THE avto. V petek ibr dobro kosilo ob proslavitvi podelitve diplome (na žalost še zmer ne moje, heh), zvečer pa super fletno druženje v klasični sestavi.

In je prišla sobota. Prvič, da sm šla na dekliščino! Gajstnih bab cele kupe. Komi, da sm dojemala moč glasilk in neznanske količine samozavesti, ki je premorejo ljubljanska zdrava (in prava) kmečka dekleta. Hudo. Dogajanje je bilo seveda pestro, jst sm pa bodoči nevesti pripravila tanajslastnejšo nalogo: torto lulček :) Need I say more? Mrbit sam še to, da sm se - itak! - dam
prvlekla šele u nedeljo popoldne.

U pondelk je mela sestrca rojstni dan, pa se je blo spet treba it mal družit. Ampak bolj pomembno od tega je pa to, da je padla odločitev o avtu. Do torka sm zbrala finance in dejansko čist zares kupila avto. YEEEEEAAAAAAAAaaaahhhhh!!! Od torka do danes je čas minil v prijetnem vozakanju s smrkcem, odkrivanju tega, kaj vse ma in kaj vse zna. Res sm dobr izbrala.

Kot ste po prebranem pravilno sklepali, se ob prejšnjega posta na diplomo skor spomnila nisem. Jebat ga, tak je maj. Valjda. Je treba okol hodt, pa družit se, pa sladoled jest, pa vse take stvari.

Aja, bajdvej, spet sm dobila na FBju friend request od Lojzeta Peterleta. In ko ni blo dovolj, da sm ga že drugič zavrnila, sm dobila še predlog za prijateljstvo z njim od enga druzga prijatelja. Seveda sm tega prijatelja (pa še enga, ampak ta mi vsaj ne podtika Peterleta) takoj nakurla, de nej neha srat politična sranja po FBju, ker mi gre zdj pa že mal na bruhanje. Sevede mi je pametnjakovič odgovoril nekej v stilu 'Hey, it's a free country!', pa sm ga hitr nazaj nahrulila, da očitno nima pojma kaj bi 'a free country' pomenil.
In pol, POOOOL, da bi bila mera res polna, se je včeri cel popoldne po Kebablandu vozil avto z extra loud zvočnikom, iz katerega je bobnel predvolilni govor koga drugega kot Peterleta. Sj ne, da bi bil 5 besed dolg slogan ful bl smiseln za take podvige. Mislm, cepcev cele kupe.


*Hihi, avtomobilov! Moj preljubi fotr je šokantno hitro prisluhnil temu, da zdj pa res rabm svoj avto, in je tolk hitr skoču u akcijo, da je po moje še sam sebe presenetu.

I used to be schizophrenic, but now...

...we're okay.

No, sj sm že povedala, da sm bla v kinu. Gledala sem Bralca. Ena a film.

V Bralcu profesorja prava igra Bruno Ganz. Tisti Bruno Ganz, katerega sem že prevečkrat gledala v vlogi Hitlerja v filmu Propad. In ker sm ga že tolkrat gledala kot Hitlerja, sm ga kr mogla še enkrat pogledat. Ampak ne kot Hitlerja, ampak v neskončno prijetnejši vlogi. Vlogi angela, v kateri prav tako blesti. In sicer v enem meni najljubših filmov - Nebo na Berlinom. Bruno Ganz preprosto obvlada.


Leta 2005 kot Hitler v Propadu.

2008 kot profesor v Bralcu.

Leta 1987 kot angel v Nebo nad Berlinom.

Seveda je v letih vmes Bruno odigral še celo vrsto vlog, js sm do zdej uspela videt samo te tri.