Šla sem v Firence. Za vikend. Prvič sem šla z avtom, kar postane prava dogodivščina, ko enkrat dosežeš mesto. Petek zvečer je perfekten tajming za tavanje po enosmernih ulicah centra. Ko imaš dovolj kroženja se parkiraš v prvo garažo in pustiš tam avto (s ključem vred) do nedelje. Prfektno. Potem najdeš hotel, odvržeš kufre in pičiš na koncert.
Ooooooja, Mumford and Sons. Takoj bi še enkrat, thank you very much. Eden boljših koncertov ever, plus Italijani so bli tokrat najbolj navdušena publika, kar sem jih kdaj vidla.
Firence so dbest. Tam sem bila že velikokrat, ampak zadnjih 12 let ne. Še vedno so očarljive in neskončno simpatične. Slaščice za zajtrk, da iz vseh pekarn še cel dan diši. Smešno pocen ampak slastn kofe. Fantastična arhitektura. Noge, ki te kar same nesejo skozi stare ulice, kjer čutiš vibracije zgodovine. Vonj zakladnic umetnosti, ki ti sili v nos skozi stene galerij. Elegantni meščani in meščanke, ki te navdihnejo, da tudi sebe malo elegantneje opremiš. Sedenje v kafeju s kozarcem chiantija in frišnim časopisom. Salama iz divje svinje, balzamični kis iz Modene, sušeni paradižniki in večbarvni makaroni. Neskončno sladki čokoladni canoliji za spremljavo tonam zlata na Ponte Vecchiu. Pa vrsta čez pjaco za ogled kupole katedrale. Počitek na soncu na gričku pred Palazzo Pitti. Najboljša vintage trgovina, od koder sem skor odnesla dva para martensk.
Oh, fantastičen vikend. Happythankyoumoreplease.
