Size does matter, said the nun to the sailor.

Že nekaj časa opažam, da se človeku zelo pogosto pripeti, da, kadarkoli sede v svoj simpatično mali, a poskočen avtoček, vozi za velikimi - pravzaprav ogromnimi, dragimi in najnovejšimi, a strašno počasnimi limuzinami. Varjanta beemve, mercedez in podobno, res samo največje različice modelov. In se tako res pogosto vozim za njimi - počasnelami. Seveda, pojavil se je vzorec. :) Ali pa dva. :)) Morda trije. :)))

Varianta A: Ogromna nova limuzina (večinoma beemve ali pižo) se po cesti izven naselja vleče pred tabo s skromnimi 42km/h. Notr sedi ibr pomemben poslovnež v poznih tridesetih v lepi obleki in s sončnimi očali čeprav dežuje, z desno roko k ušesu tišči mobitel, z levo se čoha po namišljeni pleši ali maha od razburjenosti ob pomembnosti pogovora.

Varianta B: Ogromen nov terenc (ponavadi mercedez, folcvagen ali audi (občasno tudi beemve)) se po cesti v naselju vleče pred tabo s skromnimi 20km/h. Notr sedi ibr pomemben poslovnež v zgodnjih štiridesetih v ledrastem reklcu, skor nujno plešast (čeprou dopuščamo možnost, da je obrit), sončni špegli obvezna oprema, Rolex impersonator na roki ni izjema. Ta ma v ušesu tisto mini slušalko in na vse grlo vpije vanjo. Zravn bul v nevemkolk inčni gps, ker se je revež zgubu obenem mu pa najbrž še biznis propada ali pa mu je nesposoben vajenc prebutu narobnga človeka.

Varianta C: Res največja možna limuzina (po pravilu mercedez) se po cesti v naselju ali izven njega vleče pred tabo s 45km/h. Od uzadi zgleda, kot da bi se avto kr sam pelu. Ker not sedi šestdeset do sto let star fotr, ki je že mal skp zlezu in, ki je nekoč bil vse zgoraj našteto.

Če mene kdo vpraša nr 1., se neobremenjeno in brez podzavestnih egotripov s takimi avtomobili znajo vozt samo bogati posamezniki z Bližnjega vzhoda, kanede. Ostalim pa taki avtomobili in njih vožnja (pa naj bo ibr počasna ali pa podivjana) na čelo z velikimi tiskanimi napišejo erektilno nesposoben, od matere nikoli ljubljen, v otroštvu neprekinjeno od boljših in večjih sošolcev zafkavan ter pretepan, skratka resno poškodovan.
Če mene kdo vpraša nr 2., neizpodbitno velja, da hujši kot je avto, grši (in manjši in bl plešast) dec ven stop.
In če mene kdo vpraša nr 3.; je presneta škoda, da kljub vsemu zgoraj naštetemu ni nujno, da se tepcem človk izogne. Namreč, tut v čist normalnih in kulturi primernih avtomobilih se najdejo erektilno nesposobni, od matere nikoli ljubljeni, v otroštvu neprekinjeno od boljših in večjih sošolcev zafkavani ter pretepani, skratka resno poškodovani.
In ne vem kako jim še ni prebil, da je avto naboljši oglasni pano za raznorazne pomanjkljivosti. :))

Ker so izjeme grozno redke, gotovo toliko bolj potrjujejo pravilo. :)

I want to be a part of B, a part of A, Big Apple!

Tale 2010 mi sploh ne gre prou spod prstov. Tud na eno reč še nism u prvo ta pravga datuma napisala, no. Madonca. Mam pa tut mal organizacijske zadrege tlele u pisarni, ker se valda nism spomnla lan miljon fasciklov nabavt, ampak šele včer, ko je že nastal kup solate, ki je nimam kam pospravt. Jah, kdor nima v glavi, ima v petah, ali hvala bogu za dostavo, hehe.

Sicer pa te dni nč kej tolk fascinantnega ne počnem. Just the usual. Terapevtsko navdahnjena poslušam razna jamranja, brcam ljudi v riti, razumevanja polna kimam in pol spet mal brcam u rit. Občasno tudi sebe. Ampak res občasno.
Uuu, sej res - zadnč sm srečala neumornega kinetičnega motivatorja Serđota. Na kolesu pr minus deset. Model se res ne da motit, ane. Pa prav Serđo:' Ja Njeeeežinkaaaaa, pakjesiti? Oh, kak dobro zhledaješ! Laufaješ? Vidim jasfseto. Dobro jas navadil tjebe.' Kok sva se smejala sred ceste. No, sj nč ne rečem, brez Serđota bi js še vedno veselo gnila na prestolu kluba Šport? Ne, hvala. Ampak morm pa priznat, da sm se to zimo pa mal polenila, in se mi ne da več kr pr vsakmu vremenu šport zganjat. Še dobr, da Serđo tega ne ve, hehe. Ampak k bo sneg šou se bom pa u rit brcnla - laufat!


Oh in ja - učeri, ko sm dokončno in za zihr in for sure zabetonirala dopust, mi je šele dobr prcurljal do možganov, da grem čez 1 mesec čist zares u New York! Komi čakam. Djte no, mal mi bodte fouš! :))

Running a tiny bit late.

Pa kaj pol.
Sm bla mal preveč frej, pa sm mal preveč zabušavala. Pol se pa človk navad, pa se mu kr nč ne da.
Hah, k bi vsaj blo res tko :)

Ker skor nč nism zabušavala. Sam u knjige bulila cel dopust.
No, pa mal bla na tradicionalnem božičnem shoot-out-u, hehe.
Pa mal preveč šampanjca popila. Ene parkrat, hehe.
Na Silvestra sm se smejala Slonu&Sadežu u Križankah.
Na novega leta dan pa sm zabušavala, priznam. Spala, jedla, brala nestrokovno(!) knjigo, bla tv-baby. Nasledn dan pa nism več zabušavala. Sm spet bulla u knjige in peljala sestrco u kino. Zihr mora bit najbl kul, da maš tok veliko (ker 3x starejšo, hmhm) sestro, da te loh km pelje. Medtem ko majo vsi ostali froci doma mejhne. Hm, jo morm kdaj vprašat :)

Sicer pa se je tehnično navdahnjena yours truly decembra po enem letu spomnila pokukati na google analytics in je bila prav fino presenečena. Od lanskega decembra imam rednih bralcev skoraj točno osemkrat več. Tudi zaradi tega, ker sm v letu 2009 dobila prvo povezavo - al kako bi se temu rekl - z bloga Pozicija-Ženska, katerega redna bralka sem tudi jaz. Hvala najlepejša.

No, devetka tud na splošno ni bla slaba. Razen tega, da je blo treba začet resno u službo hodt, ni blo prou nč hudga :)

Naj nam bo tud desetka vsaj tolk naklonjena, kot nam je bla devetka.

Srečnga pa zdravga everybody!!

P.S. Za začetek leta še mal stilske preobrazbe. Bom še vidla, če bo tud ostala.