Z debelim flomastrom je ful zajeban pisat, Vol.17.

No, vsaj smajli je luštn ratal.

Same circus, different clowns.

Mjčkn se okol obrneš, pa je že deseti september. Hmmm...

Bi se zlagala, če bi rekla, da sem poletje komaj opazila? Ne bi se, ne. Ker, tkole je blo:

Na dopustu nisem bla, ampak kaj bi to, mali detajli življenja dandanes. Nisem edina, še manj taprva al pa tazadnja. 

Dvakrat sem bla v Portorožu, obakrat službeno. Mi je spotoma ratal ponesreč se usest u Cacao, da sem lahko spila najdražjo kavo in pojedla najdražji sendvič. Očitno obvladam pozersko sceno u nulo, ja, aham.

Sm bla tut dvakrat v Trstu. Tut službeno. Ampak sm šla spotoma še mal u šoping, da sm lahko kupila hlače številka 46 (šestinštirideset!!!). Jebemti mejhne italjanske babe.

Skor tri tedne sm bla house-dog-cat-sitter/gardener/pool-boy. Sm razmišljala, da bi take sorte usluge počas lahko začela zaračunavat, sam je u bistvu ful luštn. Pa kako se nisem spomnila, da bi se lahko tačas vozila s tujimi avtomobili, pa bi še na benzu mal pršparala :D Blont, pač.

En večer mi je celo uspelo priti do Trnfesta in en večer do Kamfesta. Sm se tut parkrat potrudila do Ljubljane - mesta. Enkrat na Kongresni trg poslušat filmsko muziko v godba izvedbi, drugič na isto lokacijo na tri komade Quatro pro tango; na samo tri komade pa zato, ker so modeli tok depresivno zveneli, da sm se kr pobrala. Pa parkrat v mesto na aperol spritz & babji čvek. Pa do Zagreba na Robbieja.

Moja najljubša poletna poslastica je tokrat povsem izostala- čez celo poletje sem namreč pojedla samo dve (2!) smokvi. Kakšna žalost.

O tem, kaj vse sem to poletje počela v službi bi lahko napisala en roman, zato nej bo podatek, da je poletje naša ibr najvišja sezona, samorazlagalen. (A je to sploh beseda?)

Aja, pa enih štirikrat mi je blo ful vroče. Ampak res ful.