četrtek, 25. februar 2010

The City that NEVER sleeps...

... in jst trenutno tut ne. Upam, da bo dons kej bolš. Da bom ob eni normalni uri loh zaspala. 6 ur razlike te unič. Ampak samo, ko greš domov. Ah, pa kaj pol. It's soooooo worth it :))

Ker New York je špica! Downtown, SoHo, TriBeCa, Little Italy, China town, Midtown, Upper East Side, Times Square, Broadway, Central Park,... Ni da ni, pa še pa še, pa svašta. 10 dni je minil prej kot rečeš keks, js sm pa z glavo še kr mal tm.

četrtek, 11. februar 2010

Off to the US of A.

No, pa grem. Jutr dvajset čez sedem zjutri bom čist resno na poti v NY. No, u bistvu bom že ob štirih zjutri čist resno na poti u NY. In ob osmih zvečer bom čist resno tm. Sam da bo tm šele zgodaj popoldne. Joj joj. Me prou zanima, kako in kolk me bo kej jet lag zajebavu. Bomo vidl.

Tko da, držte pesti, da varno pridem tja (in potem sevede še nazaj) in pridte spet na obisk čez 14 dni, ko se bom zbudila iz jet lag kome in najbrž že kej novga spisala. Do tedaj pa en lep pozdrav!

torek, 9. februar 2010

Hepi brzdej tuuuuuu

miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii :)

Jebat ga, še en let je naokol.
Bo že tko prou :)

ponedeljek, 8. februar 2010

Sonnets of Unhappiness

št. 6

Čez tebe več ne bo, sovražna sreča!
iz mojih ust prišla beseda žala;
navadil sem se, naj Bogu bo hvala,
trpljenja tvojega, življenja ječa!

Navadile so butare se pleča,
in grenkega se usta so bokala,
podplat je koža čez in čez postala,
ne straši več je trnjovka bodeča.

Otrpnili so udje mi in sklepi,
in okamnelo je srce preživo,
duha so ukrotili nadlog oklepi;

strah zbežal je, z njim upanje goljfivo;
naprej me sreča gladi, ali tepi,
ne tnalo najdla boš neobčutljivo.

Nr. 6

O'er thee, Misfortune, I have ceased to wail,
I'll utter no reproaches any more.
Thank God, I'm used to griefs thou hast in store
And to the sufferings in life's strong jail.

No burden can now hurt my shoulders frail;
My lips are used to bitter drinks of yore;
My feet, like leather, are no longer sore,
I dread no thorny path, no irksome trail.

Stiff are my limbs and joints as if confined.
My heart, once sensitive, is hard as stone,
The claims of sorrow have subdued my mind.

All fear is fled; with it all hopes have flown.
Should Fate caress or beat me, it will find
Insensibility of flesh and bone.

F. Prešeren
prevod: A. I. Lenarčič in W.K. Matthews

četrtek, 4. februar 2010

A waist is a terrible thing to mind.

Je rekel Tom Wilson.

Sm lih tole študirala zadnč, k sm kolo gonila, tko za zdravo telo, pa za manjši šlauh okol trebuha, seveda.
Sj zihr je že kdo to pred mano pogruntu, ampak madona so ns dobr nategnil, ej. Desce in babe, da ne bo pomote. Mrbit skor desce bl :)
Naprimer recmo, da ma nekdo, no ne nekdo, ampak ženska ene 7 kil preveč. Revca se vsa sekira, da je debela, pa da more shujšat, ker suhice so pa res najbl in, pa descem bl ušeč (da to ni nujno res, je seveda možno, ampak sodeč po izkušnjah s 'hormonaly challenged' kolegi precej neverjetno). Res čudn, ker to je tko dobesedno zadnja moda, recimo splošno druge polovice 20. stoletja. In zahodne poloble sevede. Sto let nazaj bi vsepovsod današnja 'idealna' ženska odletela k mal bl švoh pršit gumb na hlačah. Ne bi mela šans. Halo, ženska je mogla bit pr seb, ker je blo treba zagotovit močne in pr seb potomce, da bojo šli geni naprej. Ker zakon močnejšega.
Dons je pa zadeva mal drugačna. Je treba bit suh, (tud visok, pa lep tud). Občasno blond. Predvsem ne debel. Debel si pa hitr, ane. Po današnjih standardih, ane.
Kje je tle logika? Kje so desci pozabil nagon po ohranitvi vrste, ki se doseže s produkcijo najboljših možnih potomcev z najboljšim setom genov? Ki mu ga zagotovi ornk baba? Hja, fajn so jih nategnil. Pa še nas babe zravn. A kdo?
Hmmmm, poglejmo. Še zmer se modni ideali oblikujejo v medijih, ti jih pa še zmer hvaležno pobirajo od velikih imen modne industrije. In kdo so velika imena modne industrije? Strejt babe pa gay desci. See the problem yet?
Nobenga od njih spolno ne privlačijo ženske. Z njimi ne misljo ustvarjat potomcev. Torej jim tut za najboljšo kombinacijo genov mal dol visi. Uglavnem, nimajo pojma o idealni ženski.
Vse so zajebal. Mrbit kr celo vrsto.
Res, nateg stoletja.
Hmmm?

Ne vem no, js sm še zmer rajš ena Sophie Dahl, kt ena prelomlena Kate Moss. Bom vsaj vedla, da ma moj dec še mal Adama v seb, hehe. In posledično najbrž zelo kul in nezmedene gene . To je pa vedno plus, kanede.

ponedeljek, 1. februar 2010

There's no point in being exact about something if you don't even know what you're talking about.

Hm hm, tale nov dizajn mi je prinesel več težav kot koristi. Sm vedla, da se ne bi smela s tem igrat, če nimam pojma, kaj delam. In tako mi je uspel tale blog mal 'ugasnt' al neki, sej ne vem, uglavnem, ni se hotu igrat. No, zdj, ko so mi prijazni gospodje neki popedenal, sej ne vem kva res, zadeva spet špila. Jako čudno, meni precej nerazumljivo. No, sej ni važn, sm že prpostala post, k bi mogu že en teden tle bit. No, pa zdj še tega, da se mal kokr ven potegnem iz te luknje, ki je bržkone izgledala kot izvrsten primer lenobe. Sam js nism lena, o ne ne, js sm tolk navita, da je kr veselje. Samo še 11 dni do New Yorka, iiiiiiiiiiiiii.

Blogger news

Photobucket"/> <a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&amp;current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>

Pages - Menu