sreda, 31. december 2008

Na starga leta dan...

A ste vedl, da na Silvestra ne smejo oprane cunje viset na štriku, ampak jih je treba pobrat? Pa a ste vedl tut, da se na Silvestra, predvsem pa na novga leta dan ne sme piščanca jest, ampak prasca? Ker kura nazaj brska, pujs pa naprej rije :))

To vse se naučiš, če si multipraktik extraordinaire. Tko da, če me če kdo videt, nej pride na obisk, js nkamr ne grem, mam doma invalida.

No, ampak dons pa grem. Dele bom skp vrgla večerjo, pol pa še sebe, pol pa pičim v LJ na fešto. Pa ne ven, ker premrz. Not, na toplo.

Srečno!

četrtek, 25. december 2008

Fascinatingly contradictory.

Nekaj fascinantno kontradiktornega je na dejstvu, da se na sam božični dan, na ta najbolj umirjen dan v letu, kup mojih prijateljev že tradicionalno zbere v prijetnem kletnem prostoru na trodnevnem, recimo temu - turnirju ali pa raje maratonu igre Call of Duty, kar se bolj strokovno imenuje LANparty. Za tiste, ki nimate pojma, naj zadevo poimenujem bolj po domače -> streljačina non stop. Če komu še zmer ni jasn: nč hudga.
Js sicer nism za igrce, sej veš, js se igram samo CSI forenzike. Lušno počasno reč, k je mal za možgančke. Streljačine niso lih moja jaka strana, multitasking te sorte mi je tuj. Tipkovnica za naprej hodt, počepnt, skočt, granate metat, dimne bombe metat pa vse te stvari, to je men mal tumač. Miška za gledat, obračat, namert, streljat, to še kr gre. Torej si lahko predstavljaš, da sm js v tej igrci bl k ne samo kanonfutr. Učeri sm se šla eno pa pol, v tem času sem uspela ubit pet (5!) akterjev, ubita sem bila pa neštetokrat. In pol mal ni več tolk zabavn, če komi prideš do dogajanja, pa si že mrtev, kar pomen, da morš spet pridet do dogajanja, in ko boš tm, boš spet mrtev in no time whatsoever.
Ampak enkrat na let rada igram to streljačino, fascinira me grafika, pa orožje, pa to, kako nobenga ne zadanem, pa tut če ga, kr noče umret, mene pa pokosijo z enim samim strelom, pa to, kako mojmu vojaku kri zalije oči, ko nekje bliz neki ekspoldira, pa to, kako globoko diha moj vojak, ko je praktično na smrtni postelji in to, kako se ti fajn zdi, ko enga z ostrostrelko snameš, pa se mu niti ne sanja, kva se mu je zgodil. Na sam božični dan.

Sej pravm, nekej fascinantno kontradiktornega je na vsem tem.

sreda, 24. december 2008

Medtem, ko se peče potica imam ravno dovolj časa, da vam vsem mojim zvestim bralcem zaželim prijeten sveti večer in še prijetnejši jutrijšnji božični dan. Še kšna snežinka nej pade, pa bo popolno.

sobota, 20. december 2008

I am.

Dons me je en sms spomnil na eno mojih najljubših pesmi. Sj je očitno, zakaj je med top 5 :)
Js poznam sam angleško verzijo. Sj sm hotla na netu najdt slovenski prevod, pa mi ni ratal.


INVICTUS

William E. Henley

Out of the night that covers me,
Black as the Pit from pole to pole,
I thank whatever gods may be
For my unconquerable soul.

In the fell clutch of circumstance
I have not winced nor cried aloud.
Under the bludgeonings of chance
My head is bloody, but unbowed.

Beyond this place of wrath and tears
Looms but the Horror of the shade,
And yet the menace of the years
Finds and shall find me unafraid.

It matters not how strait the gate,
How charged with punishments the scroll
I am the master of my fate:
I am the captain of my soul.

četrtek, 18. december 2008

Hotness.

Ja, dons sm produktivna k sto mater. Najprej so me gadgeti čist zmedl, pol mi je pa še ta komad cel cajt po glavi hodu, da sm ga kr mogla smle prlimat. Sicer sm najbrž spet čist uzad, ampak za moje pojme je tole ibr najbl seksi komad. Po dolgem času neseksi komadov. Pa še na The Who me mal spominjajo, pa je še boljš.

Sex On Fire - Kings Of Leon

Gadget fever!

Globoko v duši sem js en velik gadget nerd. Palmi, mp3 playerji, pa iPodi, Blackberryi, da o iPhoneu sploh ne govorim; js bi mela vse. Od A do Ž. Jih gledam na netu, pa na eBayu spremljam dražbe, pa ponudbe kar tako, ampak nobene zadevce pa nimam.
Sj ne da kkšno res rabm, samo tooooolk kul so. (Jp, potrošniško dete u nulo, hehe.)
In zdj, ko gre nekdo u US of A, me je zgrabila mrzlica. Sicer dolar evro je še zmer 1,4, ampak gadgeti sploh niso več tolk pocen. iPod touch (my favourite!) je 214eur. Ježešmarija, no. iPod shuffle je pa 35eur, ampak je brezvezen. Poop. Za iPhone hočjo 500eur (še zmer krepko cnej k pr ns, ampak OMG vseen). Za ta najbl frišn Blackberry Storm sploh nism najdla cene brez pogodbe. Palmi so pa itak tolk dragi, da bohpomagi. Še tanajbl normalne cene so za iPod classic. 170eur for a lifetime of entertainment! oz.120GB placa (ej, sj govorim, k en ornk odvisnik, hehe).
Če človk tko pogleda, 500eur je en pralni stroj oz. kkšn drug resen gadget. 200eur je en ornk umivalnik al pa so skor trije kvadrati najbl fensi parketa. Hudo.

Tko da, ne vem, a se v US of A sploh še splača hodt po gadgete? Js bi rekla, da je eBay cenej. In če me bo resno pičl, da morm neki met, bom šla na lov na eBayeve dražbe :))

petek, 12. december 2008

The times we had.

Ta teden sm se rahlo vrnila v puberteto. Med pavzami namreč gledam My so-called life. Ultimativni tv izdelek of the 90's.
Sred al pa konc osnovne šole (hehe sploh ne vem več točn) je bla to moja najljubša nadaljevanka ever. In tud dons je še zmer tolk dobra, če ne clo boljša. Na žalost je doživela samo eno sezono (v Ameriki je bla na sporedu namreč v istem terminu kot prva sezona Friends, in vsi vemo kdo je zmagu ta boj za gledanost, ane), se je pa zato ta toliko bolj zažla v spomin ene generacije. Nas, ki smo pubertetovali v devetdesetih.Men se ponavad ne zdi, da sm bla nek divji pubertetnik, trmast, čist v svojem svetu, ki ga nihče ne razume. Zdj, ko sem si po desetih (10!) letih spet pogledala tole, pa vidm, da sm bla. Sicer se mrbit ni tolk na ven manifestiral vse skupi, ampak najbrž smo takrat vsi padl v eno luknjo introspekcije, relativnega preziranja odraslih in travmiranja za kakšnim über kul osebkom, ki ni vedel, da sploh obstajamo (no ja, to je bla že bl stvar srednje šole, ampak okej).
In kdo bi lahko pozabil ležerno naslanjanje Jareda Leta na šolske omarice, izvrstne samokomentarje Angele, zmešano Rayanne, Rickyja človk enostavno more met rad, Brian gre pa vsem na živce.

Da sploh ne omenjam tega, da smo tut pr ns (sicer par let kasnej, pa kaj bi to) tisti, ki smo bli kul, mel obute Martenske na sto in en način pa oblečeno dedovo/fotrovo/bratovo flanelasto srajco z obvezno odpetimi rokavi :)

ponedeljek, 8. december 2008

Into the world wide open.

U soboto zvečer sem torej šla v Ortota, da kot pravi nr.1 fen spet prisluhnem world::within.


And boy, did they make me proud.
Namreč, z lahkoto označim njihov sobotni koncert za najboljšega do sedaj. Fantje so špilal jako usklajeno, napak je blo bore malo slišat in tudi pevec se je kr izkazou (tako z glasom kot stasom (čeprou si želim nazaj stare frizure, hehe). In končno se je najdu en tonc, k ma kej pojma, tko da je blo ozvočeno kot se šika. Z vsakim komadom sem bla bolj navdušena in vesela. Za njih. Ker sm bla nekoč del tega, vem da ni nč bl zajebanga kot zafuran špil. No, ta ni bil en od teh :))
Končno leze na površje tisto, za kar sm vedla da obstaja, ampak sm se že mal spraševala, kdaj bo užgal na plano. Bend. Špil. Doživetje. Oder. Užitek. Vse skupi v eni župci.
They got it.

No, večer je nadaljevala skupina Anavrin. Js nism lih njihov fen, prouzaprou sta mi všeč dva komada in pogojno še tretji. V živo so res dobro uigrani, ampak men pač ne potegnejo. Sploh me je pa čist ob živce spravu najbl rekordno siten lajtšov ever. Mislm, če se že mislš ven metat s takim lajtšovom, pol bod pa še tolk pameten, da ga ne usmerš folku direkt u oči, ane.

All in all: ibr fajn. (Če odštejemo kasnejši padec. Posledice so se že pokazale. Obe koleni sta zabavnih barv, prst pa debeline kranjske klobase.)

nedelja, 7. december 2008

Do you think He is trying to tell me something?

Namreč. Točno tist petek, ko sem pluvala čez knjižnice, sem se zvečer odpravila na bodyjam, ker lih nism mela kej druzga za počet. Pa še luštn je tm. No, v tisti eni ful zabavni uri je men ratal svetovno dobr spotaknt se. In to ne kamor koli. Js sm se spotaknila sama vase. Da ti to uspe, je potrebno kr nekej talenta, ki ga js očitno mam. No, sm se spotaknila sama vase in užgala direkt na kolena, k še nkol. Da sm čist natančna - ful na desnega in malo manj na levega. Je kr bolel, ampak men se je vse skp zdel toooooolk smešn, da sm bolečino kr odsmejala :)).
Uredu. U soboto zjutri pregledam škodo. Na desnem kolenu kr ornk odrgnina in fina modrica, na levmu čist mejhna modrica. Boli k svina, ampak s koleni je vse uredu, poškodba je hvalabogu le površinska.
U soboto zvečer pičim v Ortobar (več o tem najbrž jutri). Po sila prijetnem večeru brez alkohola (poudarek je na brez alkohola (tist jeger 5 ur pred odhodom res ne šteje, ane)) se js odpravim proti avtomobilu, da se odpeljem domov. Ko stopim že skoraj do vrat avtomobila, se ibr zapleteno zapletem v neko jebeno nevidno žico na tleh (sj sm jo šla pol pogledat, čist tko, da se mi ne bi drugič v dveh dneh zgodil, da se spotaknem sama vase - je bla definitivno tm, prasica) in valda - spet usekam direkt na kolena (ibr na levga, mal mn na desnga, tko da sta zdj oba marogasta). Sam da tokrat ne na bounce-off parket, ampak na ibr grob makadam/blat. Spotoma sm v divji želji, da bi se ujela ane, uspela konkretno zvit še kazalec na levi roki. Dejstvo, da sm levičarka, naredi vse skupaj še bolj zabavno.

Soooooo, I really think He's trying to tell me something. I just wish I knew what it was.

petek, 5. december 2008

You can just stuff it. Up yours!

Že neki časa nism ničesar popluvala, pa bom zato dons. Ker so me spet razpičl. Včeri.
Namreč: v domžalski knjižnici sem si pred mesecem izposodila knjigo. Pa sm en dan zamujala z vrnitvijo. Pa sm jo učeri nesla nazaj, ker pretečene ne morš podaljšat. Sm si mislla, jo bom nesla nazaj, pa si jo spet sposodila. Dve muhi na en mah. A big no-no. Ker v naši ibrsupr knjižnici pa tega ne počnejo. Lahko pa mi izposodijo ta drug izvod knjige. Sm rekla, da to pa ne morjo, ker je ta drug izvod izposojen. Pa sm pol prašala v čem je problem, a je rezervirana, al kva. Ni rezervirana. Ampak knjige pač ne morš prnest nazaj in si je spet takoj izposodt. Sm mislla, da bom kr iz kože skočila tm. A ste knjižnca al niste? Sposojate knjige al jih pač mate, zato da jih mate, pa da se ve da obstajajo!?! V čem je to fora?!

Domžalska knjižnica je tolk fensi, da ma kr eno svojo sposojevalno politiko. Na FDVju osrednja družboslovna knjižnica, ki bi načeloma lahko bla mal bl zajebana knjižnica, kot ena navadna splošna ane, pa ti sposodjo takoj spet. Ja dddddd, če so pa knjižnica!

Sej ni da b' človk govoru kakšne bedarije mene razpičjo.

ponedeljek, 1. december 2008

Update.

Ja, spet kej kmal? Ni ratal, ker točno prejšn petek je računalnik začel umirat počasne in boleče smrti. In ta petek sm mislla, da je že skor zdrav. Ker ga je prjatu skor oživel. Celih 15 minut je biu živ, potem pa je dokončno umrl. Zdj, 10 dni kasneje, je sformatiran in spedenan na novo in je priden, da je kr veselje. Js sm pa v 10 dneh brez neta skor umrla. Na fejsbuku je blo skor 100 obvestil, minimum 30 requestov, v raznih nabiralnikih miljon elektronskih pošt. Groza. Če te ni na netu, te ni sploh.
Plus, sm že pozabila, kako je dobit v roke računalnik, ki o tebi nima pojma. Vse spet preštimat in naštimat in vse te stvari. Še dobr, da sm bla tokrat vsaj tolk pametna, da sm prej vse pomembne zadeve spravla na usb. In še dobr, da mam enormen usb. Ker s tastarimi 256mb ne bi mela kej praskat :).
Da sploh ne omenjam tega, kako zelo je bilo oteženo delo na diplomi. Brez neta sm res cel debil. K da bi bla brez ene roke al pa kej. Sploh si ne predstavlam pisat diplome 20 let nazaj. Vse na peš. A big no-no.

Ja, prejšn tedn sm nabavla tisto karto v fitnesu, o kateri sem razlagala 10 dni nazaj. In sm bla že trikrat tm. Jupi for me! In ja, še zmer nism največji fen skupiskih vadb, čeprou morm priznat, da so teli les mills programi res kul. Učeri naprimer sm bla na bodyjamu in sem se tolk nazabavala, da adijo pamet. Sevede sem se tolk zabavala, da sm mal pozabila, da pa ne bi bla slaba ideja mal se pršparat, ker drgač se lahko zgodi, da kr izdihneš tm. In sm res skor izdihnla tm, ja. Posledično mi je blo vroče za umret še eno uro pol, hehe. In dons se cel dan sestavlam in mam spet musklfibr na najbolj nepričakovanih mestih. Še dobr, da sm ga navajena :) Ampak zabavn je blo pa res.

Dovolj.

Aja, pa natikejte kondome.

Blogger news

Photobucket"/> <a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&amp;current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>

Pages - Menu