Dež. Šumberk.

Dež pada.
Js morm pa čez slabo uro na Šumberk.
Še dobr, da ni mraz.
Morm pogruntat, kaj nej nase navlečem. Jeba.
Še dobr, da mam nov anorak.

Aj blo treba tega?! :))

Beda.

Najtežje je cel večer na pol neprostovoljno ignorirat nekoga, ki je bil 10 let zelo pomemben del tvojga lajfa. Ampak ne morš drugač, ker ko si vržen v tako situacijo, ne veš čist dobr kaj bi naredu. In pol rečeš 'Živjo' in se preostanek večera izogibaš kakršnemukoli kontaktu, v glavi pa lih tok da ni totalna panika. In pol, namest da bi se še naprej ignorantsko obnašal, greš pač rajš domov, ker ti res ne diši še naprej kvart večera seb in vsem ostalim.
In zakaj?
Ker še po treh mescih nisva sposobne pogovora?
A se zarad tega sam jst toooolk bedn počutm?

Res beda.

Smotana. Cepec. Superge.

Jah, u pondelk al u tork, že ne vem več čist točn, sm na mesenđer fasala virus. Juhu.
Kako se to zgodi? Če si tolk smotan k jst - z lahkoto. Lepo dobim od stika sporočilo, si mislm, hm, kaj pa je to? Kliknem in računalnik (genialec, res) mi celo javi, da je fajl potentially harmful. Okej, si mislm, pol pa pač ne bom pogledala, ane. Jah, too late. 'Cause one klick is all it takes.
In že so brzela sporočila od mene do vseh, ki so bli online. Super, RES. (Sploh ne vem zakaj že res sm kliknla tiste jajca, k drgač nkol ne kliknem, sej nism včer po žup prlplavala, grrrrr)

No, dobr, kaj pa zdej?!?!

Sm zbrisala mesenđer, vse tut od daleč z njim povezane fajle, vse cookije, kar sm jih uspela najdet, v task managerju vse ukaze povezane z njim. Ampak zihr je še kšn trik, ane.
Pa sm šla k stricu googlu k vse ve in vse ma, prašat kaj nej zdj s tem. Sm najdla na nekmu forumu, kaj morš nardit, če fašeš ta virus in ugotovila, da sm vse to že nardila. Fino, sm si mislla, to bo torej to. Pa na novo naložim mesenđer in kaj kmalu ugotovim, da se presnet zajedauc še zmer nekje skriva.
Torej nazaj k stricu googlu. Preberem miljon enih 'nasvetov', na konc sm se odločila, da zloudam Kaspersky antivirus in z njim dokončno popipsam ta mrčes. No, sm torej nardila tut to in zdj preventivno že tri dni intenzivno prečesavam komp, da bom (upam) jutr spet poskusla na novo naložit mesenđer. Držmo pesti, ane.

-------------------

Sicer pa me je u tork neskončno razpištolirou moj (trenutnonetakozelo) ljubi oča. Mojemu pogumnemu kvantnemu skoku v 'svet športa' se je samo sladko nasmejal in sarkastično pripomnil, da dnar stran mečem. Presnet cepec!

-------------------

Vadba dobro napreduje, musklfibr se je tut že enmjčkn unesel, tko da - veselo naprej v nove zmage!!

------------------

Po neskončnem iskanju in tik pred razpadom starih -> NOVE SUPERGE!!!! - aleluja!!! :))

Black'n'white

Neskončno rada berem mafijske romane in gledam mafijske filme. Tud mafijske tv serije. Na primer Sopranove, zato me neskončno žalosti, da sem zamudila ravno zadnji del in nism vidla Tonyevega konca.

Prebrala sem celoten opus Maria Puza in vsaka njegova mafijska zgodba je dogodek zase. Ker sem torej prebrala vse, pa se mi je še vedno bral Puzo, sem v knjižnici spet vzela Zadnjega dona. Zakon.

Ne vem zakaj so mi mafijci in mafija tako zelo kul. Mogoče sem bila v prejšnjem življenju mafijc :)
Mogoče pa zato, ker je vse tako črno belo. Vse je jasno. Kaj je prav in kaj ne. Kaj se sme, kaj se ne sme. Nobene sivine. Če zajebeš, plačaš. Če kapitalno zajebeš, ode glava.
Kot pravi don Clericuzio: "Nič hudega, če delaš napake, samo da ne narediš usodne."

Zdj je pa ura že tolk, da se bo na Poptv vsak cajt začel Boter 2.

Neskončen 'musklfibr'.

Vsled vsemu neskončnemu študiranju in posledični neskončni telesni 'gnilosti' je yours truly pretekli teden naredila pravi kvantni skok. Dobila sem namreč izvrstno idejo, da pa ne bi blo slabo, če bi sosed, ruski kondicijski trener domžalskih nogometašev, tut mene mal v red spravu. Ker toooolk fizično len človk, kot sm jst, tega pač ne more sam. Torej sem se dogovorila za sestanek. Bil je kratek.

On: 'Si pripravljena?'
Jaz: 'Ja, valda da sm, no, nevemno, ja sm, ane.'
On: 'To nji dober odgovor. Ja ali pa nje.'
Jaz: 'Ja.'
On: 'Dobro. Zacneva naslednji tedjen. Psihično pripravi.'
Jaz: 'Bom. Hvala.'

No, pa je od sestanka minil mjčkn več k en teden, pol mi pa včeri zvoni mujo in iz njega en čudn glas: ' Imaš časa ob dvanajstih?' Uuuuuu, šit, mi je šinilo po glavi - to bo torej začetek.
'Ja, mam časa ob dvanajstih.' 'Dobro, športna oprema, se dobiva pri avtu.' Bum, odloži.

Js hitr stauham superge, študiram kero trenirko nej dam nase (k jih mam res fuuuulll, - razen če ne), no, eno navlečem in grem do avta. Pride, pošlata trenirko: 'Predebela, naslednjič kratke hlače in dolga majica. Dobro?' Se usedeva v avto, gas do Šumberka. Oježeš, se mi posveti- Trim steza me čaka.

Eno uro in pol, gor in dol po Šumberški Trim stezi počet vse kar se spomneš, telovadt na vse možne načine, hodt, laufat, razgibavat, ni da ni uglavnem.

Ampak bilo je enostavno super. Model res obvlada. Najbl hecn je pa to, da sploh ni tolk grozen, kokr se je na začetku zdel. Sej vsi vemo, neki ruski stereotipi pač obstajajo, ane. Po moje da zarad športne gimnastike :)) Je pravzaprav fuuulll prijazen. Na sred Šumberka me vpraša: 'A veš kako mi je ime?' Hmmmmm, u bistvu pa ne, ane. 'Sergej. Ti pa Njeeeža, ane?' Jp, u bistvu Neža, ampak pustmo detajle. 'No, Njeeeža, midva to vse počasi. Jaz tuki, da zate dobro. Dobro?' Jah, bo že mogl bit, ane. 'Boš vidla, čez eno ljeto, ti čist druga.' Super.

Dons pa neskončn musklfibr. Povsod. (kljub temu da smo streching intenzivno opravili)

Adijo predsedniški sedež društva Šport, ne hvala!.

Izlet

Torej: v petek sem bla v Celovcu. U šopingu. Bil je dober. Šoping center City Arkaden je res kul. Seb sem nabavla clo ene par zadev, nism pa uspela nabavt nč za drugo stranko, čeprav sem se ful trudila prestavt v njeno glavo in pogruntat, kaj bi ji blo potencialno všeč, pa mi ni ratal.

No, mel je pa ta izlet še en namen: ogledat si otvoritev novega celovškega stadiona in fuzbal tekmo Avstrija: Japonska. Bilo je precej zanimivo. Štadion je res lep. Vhodna vrata so mal mejhna, tko da ti minimalno ena ura čakanja na vstop ne uide. Pa nič zato - si vsaj zihr, da so ljudje kolkrtolk uredu pregledani. Tut policije na vsakem koraku dovolj. Je res nenavadno, sem bla že dostkrat na kakšnem štadionu z miljavžnt folka, ampak zmeri na koncertih, tko da me ni nikol skrbel, če slučajno obstaja kkšna možnost, da se mi kej nardi. Zdj, na fuzbalu, pa nism bla tolk zihr. Pa kaj bi to.
Otvoritev je bla kr na nivoju, je treba priznat. Live glasbeniki, fireworks, govori raznih pomembnežev pa vse te stvari. Tut fuzbal je v živo res presenetljivo interesanten in tistih 45 minut enega polčasa mine kot bi mignil. Edina smola je bila, da u bistvu nism mogla zares navijat, ane. Ker za Avstrijce pač ne bom navijala, za Japonce načeloma bi, ampak prou naglas se dret v sloveščini se mi tut ni zdela lih najboljša ideja, ker pouhn štadion 'Avstrijcev' sumljivega porekla. Nkol ne veš. Dobr, mal pretiravam. Je pa za mano en echte kmet (kmet u glavo, pa ni dvakrat za rečt da ne tut po 'poklicu') intenzivno izražal svojo nenaklonjenost Japoncem s skrajno neokusnimi (če ne že rasisitičnimi) pripombami v stilu "Kva pa je, Kitajc?" in "Nben ni tolk rumen k ti!". Mal se mi je bruhal, no. Obenem me je pa tut mal zaskrbel - če Japonce k so pol sveta stran doma tko pluva , kaj si pol o nas misl?! (No dobr, situacija ni lih primerljiva, ampak za tvegat pa vseen ni). Tko da sm se odločila ne lih izpostavljat svoje slovenskosti, obenem se je pa v meni prebudila silna patriotskost - namreč prejle omenjena odločitev se mi je zdela res super bedna. Poleg tega se mi je mal bruhal ob govoru Haiderja (mal mi slabo ratuje tut, če ga samo vidm, mu sploh ni treba ust odpret). No, ampak plus pet pik za Avstrijce - tut oni so ga bl švoh poslušal, pa zato mal mn švoh žvižgal. Še je upanje.
No, kljub temu sva s prijateljico pot pod noge vzeli v pavzi med polčasi in jo stegnili domov. To se nama je zdela boljša ideja kot počakat do konca in se potem v množici piva in klobas prenažrtih ljudi dve uri gužvat. No, kljub temu je bila pot od štadiona do avtomobila kar konkretno strašljiva. Ampak- uspelo nama je! :) Uspeli sva zbrati celo toliko poguma (ali pa sva bili samo tako lačni), da sva se po poti ustavili v Mac'u in malo okrepčali, hehe.

Če vse skupaj natančno premislimo je bil ta izlet prav prijetno doživetje, še posebej simpatična je bila temperatura, ki je bila v Celovcu občutno višja kot v Ljubljani. Res fino. Poleg tega sem ta dan nakorakala 12 tisoč korakov. Bravo jst.

Aja, rezultat tekme - 0:0.

Hehe, nism toooolk čudna :)

You Are 50% Weird

Normal enough to know that you're weird... But too damn weird to do anything about it!

How Weird Are You?

Faksotično

K*** gleda une zarukance na mednarodnih odnosih. AAAAAAAAAAAAAaaaaaaaaaaaaaa!!!!! Spet padla!!! Nardit ta izpit se mi zmer bl zdi k totalna znanstvena fantastika. (Sem vedla, da si cajt kradem, pa dnar tut!)


Vdiiiiiih, iiiiizdiiiihhhhh.
No ja, ne dejmo se preveč razburjat, ane. Bo že.


Always look on the bright side: Sem zelo zadovoljna s kulturo medijev, kjer sem napisala za 8. Well done, me :))

vsega po mal

• Od srede do danes sem afne guncala. Tolk je sedl popolnoma nič resnega počet, da se sploh ne da povedat.

• V četrtek sem naredila zelo pametno potezo. Navezala sem stik z zeloooo staro prijateljico in jo rahlo skeptično povabila na kavo, če hoče, sevede. Precej navdušena je sprejela povabilo. In sva šle. Bilo je tako zelo fletno, kot da sploh ne bi minila skoraj 4 leta odkar sva se zadnjič videli. Super.

• Jutri je prvi šolski dan ever za mojo malo sestrico. Grem stavt, da bo ful napeto od silnega navdušenja, hehe. Z vsemi ostalimi, ki jim prvi (letos tretji) september ne diši preveč, iskreno sočustvujem.

• V petek sem zmagala poker. Naravnost pometla sem z vsemi desci, ki ponavadi dominirajo pri tej igri. Še bolj se mi fajn zdi, ker so se končno vzgojil v tej meri, da niso več pokroviteljski, kadar jim gre bolje od mene. Fino.

• Najdla nekoga, ki bo z mano delil poštnino za rimljanke. Juhu!

• Čez 14 dni se spet začne glasbena šola. Komaj čakam. Prejšn tedn mi je gospa profesor po dolgem času uglasila čelo (men to početje še ne gre lih preveč dobr, ponavad ga namreč še bl razglasim, kot je bil prej, hehe), zato sem lahko spet začela mal špilat in tako zdaj že pridno spet urim in utrjujem prste, ki so se v poletnem neigranju čist pomehkužl.

• Odstopil so trije ministri. Jah, what can I say - škoda, da ni še njihov šef. Res mi grejo vsi skupaj že močno na živce. Pa tut predsedniški kandidati. Če se slučajno pripeti, da zmaga gospod z orglicami (al pa Štern al pa Matej fotobranjealpismejkeralwhateveržeresje, ampak vsi vemo da nimata šans niti v teoriji), se za čas mandata selim v tujino in zanikam svoje poreklo.

• Jutr se po tednu guncanja afen spet začnem učit. Beda :(.