Pour me a drink and I'll tell you a lie. Drugi del.

Ja, tale moj blogec je zadnjih deset dni res sameval. Ponavad se mu to zgodi, kadar se meni ali nič ne dogaja, al pa se tolk dogaja, da komi sama sebe dohitevam. No, tokrat je blo to drugo.

Najprej sem namreč mogla teorijo o junakih in revcah preveriti na moški populaciji, da vidim a je to zakej al čist zanič. No, sem ugotovila, da strinjanje s teorijo narašča premosorazmerno s splošno inteligenco vprašanega moškega osebka. To pravzaprav ni presenetljivo. Dobila sem tudi odgovor na to, zakaj odnos ne more bit bolj enakopraven. Zato, ker mora bit vedno nekdo boljši. In ta boljši mora bit moški. Ddddddd. Kako sem lahko to falila? No ja, zdj ko zastopim to dinamiko, bom mal lažje spala :)

Doletelo me je tudi nenavadno, predvsem pa nepričakovano, razsvetljenje o tem, kaj teoretičnega moji diplomi še manjka, zato sem cel teden kot blazna prebirala cele kupe literature (spet), da bi se mi včeraj posvetilo, da je temeljno delo na katerem bi moralo vse skupaj temeljiti, pravi opus sedmih 12 centimetrov debelih knjig. Zato sem cel včerajšnji dan posvetila spletkarjenju, kako se bom temu opusu izognila. No, kljub temu ne mislm preveč zabušavat, ker sm si za nasledn tedn določila deadline za oddat teorijo mentorici. Spet.

V službi pridno upoštevajo moj študijski dopust in me pustijo pri miru. Razen trenutno, ko se ibr ukvarjam s tremi prospekti. Ki bi bili, btw, že fertik, če bi ostali člani tima sodelovali kot je treba. Če pa ne, pa pač ne. Huda.

Poleg tega vsega, sem ta teden morala opraviti toliko druženj, da so večerne ure, v katerih povanad kej sm gor naškrabljam, ostale namenjene primarni funkciji - spanju.
Še nadalje pa se poskušam kar čim več frtajčkat po svežem zraku, ker mam filing, da bom kr zgnila drgač. Ampak zdj sm najdla tle v tem Kebablandu končno en 'fitnes' kjer majo kej pametnega za ponudit, tko da se grem dons vpisat na bodyvive in bodyjam. Da vidm, če še zmer ne maram skupinskih vadb :) Ker, zima gre v deželo Kranjsko, js pa letos nism lih v taki top formi kot lan (predvsem mam pa razvajena pljuča, ker sm premal po mrazu skakala), zato trening po snegu letos ne pride v poštev. Ampak razlezena rit tudi ne pride v poštev. Tko.

Dost. Bom spet kej kmal.

Fascinacija dneva.

Ura je natančno pol petih popoldne, tle v Kebablandu mamo pa tako meglo, da še ptiči peš hodjo.

P.S. na pripombe negugl juzrjev so komentarji zdej odprti za vse.

Pour me a drink and I'll tell you a lie.

Ali: This week has been all about one thing, and one thing only: men.

Kaj se je zgodilo z moškimi? Trenutno ni možna nobena druga diagnoza kot to, da so enostavno nesposobni.

Allow me to elaborate on that for a bit.
Za vse nas, ki nas interesira nasprotni spol, se kaže ena hecna situacija. Vsi se zavedamo, da potencialno dobrih descev ni ravno na pretek, ane. Pa tudi med temi potencialno dobrimi se najdejo pacienti, ki bolujejo za sindromom 'kvazi junak'. To je sindrom, ki je zelo trdoživ in redko kateri moški se ga losa. Kako tudi ne, saj nam je vsem praktično v zibko položen, ane. Vse tiste Pepelke, Sneguljčice in Trnjuljčice naredijo več škode kot koristi. Predvsem nam, ženskam. Ker se punčke že mejhne naučijo, da je najlaži bit revca, ki jo reši kvazi junak. No, večina njih. In ker se tut fantki naučijo, da je najlaži bit kvazi junak, ki ima svojo revco in je pol loh cel lajf kvazi junak, tut če je najbl nesposoben bedak na svetu, je še zmer kvazi junak, ker ma svojo revco, v očeh katere je pač junak. Ker je ona revca. Če vse dobro premislimo, s tem sindromom pravzaprav ni nič narobe, zaradi njega se ljudje zaljubljajo, poročajo in imajo otroke, skratka svet se lepo vrti naprej. Razen če nis revca, ane.
Cela zadeva bi bla precej enostavna, če bi bli fantje navajeni bit revce. In če bi punce hotle bit kvazi junaki. No, js bi bla z lahkoto nekvazi junak, ampak nočm revce. Hočm nekvazi junaka, ampak ne tazga, k hoče revco. Zajeban, a ni?

Zdaj pa se ozrimo na povprečno ne-revco. Trdno na svoji poti, precej ve kaj hoče in kako bo to dobila, ter bo za to tut kej nardila. Al pa vse to že ma. Tut ni grda. Je pa samska. Na začudenje vseh okoli nje, razen kvazi junakov, ki so prepričani, da descev itak sploh ne mara. What is wrong with this picture?
I'll tell you what's wrong. Revc je zmeri manj. Emancipacija je pač nardila svoje. Moški pa še zmer ne znajo bit taki junaki, ki nočjo revc. In še zmer misljo, da loh pridejo in rečejo 'Lepa si.', ti jim boš pa padla v objem, ker si tako srečna, ker je končno en cepec porajtu.

Torej. Ko ugledam všečnega potencialnega nekvazi junaka, torej tazga, ki ima potencial, da noče revce, ga zgrabim in držim, dokler ne bo dokončno dojel, da so revce res brezveze.
Sam ga ne upam. Ojej, revca v meni leze na plano...

Random.

Noč čarovnic je mimo in dan mrtvih tudi. Buče so zgnile, Obama je zmagu. Js mam mal zamaknjen življenjski ritem, ne morm zaspat zvečer. To mi najeda. In Obama je zmagu. Zmer bl sm zaljubljena v moj čelo in Benicio del Toro je zmer bl moj najljubši igralc. In Obama je zmagu. In cel svet ploska.