No, sej že vemo, da js pa polcaji na cesti... To nkol ni dobr skupi šlo, pa najbrž tud nikol ne bo. Ker js sm že od nekdaj brez razloga alergična na polcaje na cesti, oni so pa pač butlni. To pa že skor ni apriori izjava, ampak statistično/empirično potrjena, ker tolkrat kokr so pa mene polcaji ustavl... No, recimo samo to, da je vzorc res reprezentativen. In iz tega vzorca sledi, da je prbližn 80% policajev mal čudnih. Svašta štorij lahko povem o policajih, pa večinoma so zabavne pa hecne pa to.
No, kr neki časa sm mela mir pred njimi. Včeri pa je premirje prenehalo.
No, me ustavjo. Radar. Smola, ane , ampak pač, prehitra sm bla, pa jebat ga, bom pa plačala, si mislm. No, pa ustavm, spustim šipo.
Policaj:Vozniško pa prometno. Prosim. Js: Aha, samo moment. Mu jo dam. Policaj lista po mojih dokumentih, mi zreferira kaj sm ušpičla in potem me butl (!!!) naslovi kar z osebnim (!) imenom. Halo? Men se to zdi precej neumno/debilno in kaže, da policaji res nimajo pojma o osnovnem bontonu, da sploh ne govorim o vikanju in tikanju, ker škoda živcev. Če mene kdo vpraša, nima polcaj mene kej po imenu za naslavljat, zanga sm js gospodična Priimkova, ker tut on zame ni lih en Jožko. In tut me nima kej tikat, pa če sm sto let mlajša od njega. Jooooj, prou butlni no.
Da je bla pa cela reč še bl zanimiva, majo pa še zmer iste radarje, kterim js še zmer ne verjamem, da so pa lih mene zmeril.
Vdiiiih, izdiiiiih.
Uglavnem, polcaji so mi še zmer top razpizdoncija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar