ink!

Pa poglejmo še mal v svet urbanosti/subkultur, slovenceljskosti. U soboto sem namreč bla u Trstu, kjer je ta vikend potekal tetovatorski, recimo temu sejem -Trieste tattoo expo.
Sejem bil je živ. In zanimiv. Vidla sm marsikaj in marsikoga. Ibr zanimive ljudi in tut čist brezvezne.
Tetovaže vseh vrst in oblik, velikosti in stilov. Celo tehnik. Ne morš verjet, ampak bil je en ogromen tip, ki je tetoviral tolk 'old school' kokr se da. Namreč na roko, s palco. Seriously painful shit.


Sicer sem pa med listanjem fotografij posameznih studiev ugotovila, da se mi zdi strašno paradoksalno, kako majo lahko Italjani tolk res dobrga dizajna in tok visoke mode, ko je pa večina folka totalno brez okusa. Res fascinantno.
Ampak poglejmo še eno zanimivo reč. Na expoju je 'razstavljalo' blizu 140 tetovatorskih studiev. Večinoma so bli to italijanski studii, eni so uletel iz Grčije in dvoji iz Hrvaške. Slovenskega pa ni blo nobenga. Pa jih je prbližn 20 pr ns. Od teh dvajsetih pa minimalno eden slovi po svojmu egotu in splošnem mojstrstvu. Pa ga ni blo. Kar je čudn, glede na to, da je ta sejem edini velik in resen tle naokol. In da so pršli razstavlat vsi najboljši italjanski tetovatorji. Ah ne, našim je pa to mem.
Za moje pojme je to sam še en znak, zakaj se ne hodt tetoverat h našim veleznalcem: kdor noče na sejmih svojih del razkazvat, ne more bit dost dober.