I got bigger fish to fry.

Že več k en teden je okol, tle pa kr nč novga.
Kaj js morm, mojmu lajfu je pač očitno usojeno, da je en velik kaos. In men je usojeno, da verjamem u dobro v ljudeh še potem, ko me že petstotič nategnejo, pohodjo in/ali odrinejo. Ampak petstoprvič se mi pa utrga. Trenutno sm v fazi razmišljanja, a nej popizdim petstotič, al nej totalno znorim petstoprvič. And that's a loooooooooot of thinking. 'Cause with some people you just know there's gonna be a next time.
Spotoma sem se skor utopila v cunamiju v službi, in kao dokončujem diplomo. No big deal, moj lajf je skos tak. Včasih se resno vprašam, če ni kej narobe z mano, ker js se mam pa bl k mn kr skos fajn. Natural born optimist, bi kdo reku. Pa mal bi meu prou. Ni vse sam v tem.

And on that note, zdj pa točn vem, kakšn tatu bi mela, če bi ga mela. In bi ga mela. Upam, da nekoč tut naberem pogum, predvsem pa dnar in najdem primernega tetovatorja in nardim to, kar si že par let želim. Mrbit če zapišem, prej rata. Who knows...