Kakšno napeto jutro.

Madona, dons pa je adrenalin špricu. Ženavsezgodi.

A kaj sm počela?
V agoniji spremljala, kako se na netu ne da kupt kart za U2, ker je vse preobremenjeno. Come on, ulitmate concert experience! Edina resna koncertna želja, ki je še ostala, zdj pa ne bom kart dobila, ker je net preveč zabasan. Ne, ne, ne. To pa tko ne gre.To se ne sme zamudit.

No, za ob pol devetih sm navila budilko, da bom ja 10 do devetih že za kompom v nizkem štartu. Vsa zalimana po prekratki noči sm v nejeveri zrla v ekran. Točno ob 9.00 je šou concert freak rakom žvižgat, vstopnice.com so ble itak že prej baje porezervirane, ticketpro je skos govoru, da ma zapolnjeno maksimalno kapaciteto kupcev, ticketmaster je preveč internacionalen, da bi prodajal Zagreb, Eventim mi je pa skos govoru, da 'dogodka' sploh ne najde.
Kaj pa zdj? Nč, kroži od enga do druzga in upaj, da nekje pridš zravn.

No, po dveurni agoniji je uspelo.

MAM JIH.

Hehe.