Včeri sem namreč s temi mojimi trenutno čist skisanimi in jako neuporabnimi možgani cel dan previsela pred televizijo, ker druzga nism bla sposobna. In sm med množico tv sranja clo ujela dva dobra filma. Michael Clayton na enki in American graffiti na TV1000.
I just love American graffiti. Sj je res že star k zemlja in sm ga gledala že ene 15krat najbrž, ampak ta film ma tak vajb. Simpatično pogleda nazaj na 60ta. Leta 1973 je bil Richard Dreyfuss nerazpoznavno mlad, Harrison Ford pa še bl :))
No, ampak point je v filmu. Preden 4 mladeniči začnejo nov lajf (pičijo na faks in pdb.) teh nekaj ljudi preživi še zadnji večer tko, da kruzajo po glavni ulici. Ampak res kruzajo. Cel film se zgodi v avtomobilih. Steve hoče popravt vezo s punco, preden zgine na faks (kamor zihr gre). Curt, ki je dobil štipendijo ampak ne ve, če bi šel, išče blondinko v T-birdu, spotoma pa rata član tolpe in spozna Wolfmana, legendarnega speakerja na radiu. John, veliki mehankar, v svoj 'dirkalni' avto faše mladoletnico, ki mu cel večer najeda živce, ampak ni tolk slaba. Terry si od Steva sposod avto, da bi dobil kšno punco in mu to clo rata, ampak ma pol ful težave z izpolnjevanjem pričakovanj, ki jih je povzročil prav avto. Klasika.
Ja in kruzajo. Jst bi tut.
I want to be taken for a ride too.
Ni komentarjev:
Objavite komentar