Spet ena fina štorija

Tale štorija je še iz dneva pred mojim odhodom na dva dni in pol morja, ampak jo pripovedujem šele zdej. To pa zato, ker je šele predvčerajšnjim dobila ta prav zaključek, ki jo ravno prav začini.

Pa začnimo tam, kjer se vse skupaj začne, ane.

Začne pa se na začetku prejšnjega tedna z mojim povabilom parim prijateljem, če bi kdo želel z mano za dva dni in pol na morje. Vsi so neki mencal razen enega (za potrebe zgodbe ga poimenujmo Polde). Polde je bil torej edini, ki je bil za. Fino.
Teden teče in teče, Polde je medtem sam doma, zato pri njem v četrtek po stari navadi odigramo eno partijo pokra. Dogovor za na morje še vedno velja.
Pride petek popoldne, ko je predviden odhod proti morju. Špela (gostiteljica) me kliče, če mam slučajno kakšen monopoli al pa kej, da bi s sabo prnesla; ji povem, da mam pr Poldetu cele kupe tega in da bo on vzel. Fino.

Tam okrog dveh (še vedno petek) me kliče Polde in mi z grozno skesanim glasom nesrečno oznani, da ne more z nami na morje, ker ima neke stare grehe, ki jih mora nujno podelat (Polde je namreč s.p., takim se pa take stvari rade dogajajo, vem iz izkušenj, ane), da mu je fuuuuul žou, ampak da res ne more, da pa bi sicer neskončno rad šel. Jst mu sevede razumevajoče odvrnem, da nč hudga, pa kdaj drugič, što se mora - mora se, pa vse te stvari. Lih odložim telefon, ko mi užge, da so vse igrce pri njem in da mi jih mora Polde nujno predat preden odpeketam na dva dni in pol morja (blo je pa res vitalno, da jih vzamem s sabo, ker je bilo napovedano bolj kislo vreme). Očitno je to kapnilo tudi Poldetu, saj me je takoj klical nazaj s planom in navodili, kako bom js pršla do teh igrc (ker bo on revež cel dan delal in ga ne bo doma, da bi mi jih dal). Plan je bil kr mal divji, ful sem se ga otepala, ampak me je le prepričal, da sploh ni problem.
Hm...
Torej. Sem šla do njegovega bloka. Pozvonila pri naključno izbranem stanovalcu. Lepo prosila, če mi lahko odprejo vrata, ker moram nujno v klet. Prijazno mi res odprejo. Grem v klet. Najdem razdelek št. 25. Vtaknem roko med lajštice in tipam levo, kjer naj bi imeli spravljen ključ. Tipam, tipam, in ga kočno le otipam. S težavo ga primem in izvlečem. Jessss, ključ torej imam. Po stopnicah se povzpnem do tretjega nadstropja in odklenem vrata njegovega stanovanja. Hvalabogu, vse je na vidnem mestu. Pograbim igrice in jo jadrno ucvrem nazaj ven (pretvarjati se, da nisi vlomilec je zelo garaško in psihično naporno opravilo, da sploh ne omenjam kakšna groza je sprehajati se po tujem stanovanju). Zaklenem in ključ dostavim nazaj v razdelek št. 25. Mission accomplished and the rest is history. Razen če ne.

Namreč, v sredo me nadobudni Polde povabi na sladoled. Da si mora olajšati dušo, je rekel. Nč mi ni blo jasn, pa sm valda šla. No, pa razodene, da se sicer ni zlagal, ni pa tudi povedou po pravici zakaj ni mogu na morje. Da je prejšnji teden spoznal eno punco in da je imel čez vikend idealno priložnost to seal the deal, oz. da jo naredi za svojo al kako bi se temu rekl. In da mu je blo ful bed to tko povedat, da pa ni točn vedu kako bi to povedu, pa je pač reku, da ma stare grehe k jih more podelat, kar je metaforično povedano clo res, pa še men je s tem pustu dovolj manevrskega prostora, da sm js to interpetirala po svoje, torej zaključila, da mora delat. Pa da mu je zdj itak ibr bed, ker mu res ni blo treba tko zakomplicirat, ampak da kadar se kej menš z osebkom ženskega spola, da nkol ne veš kaj vse ti ta lahko zameri.
Ta kup informacij je bil res obilen, pa sem rabila ene 5 sekund da sm vse dojela; ko pa sem vse dojela in pogledala njegov skesan obrazek sem pa skor umrla od smeha, najprej zato ker je bil tolk zvit, pol pa še zato, ker si ni upu takoj povedat tko k je blo. V smehu sm mu komi uspela razložit, da ni pene, da mu čist nč ne zamerm, da haloooo - sej sva prjatla in da mu obenem aplavdiram za novo romanco.
Sm mu pa navrgla da naj zaboga naslednjič pove po pravic, da se mi ne bo treba za brezveze delat, da nism vlomilc (model je namreč že v četrtek vedu, da ne bo šou, ane, pa je biu kr tih k rt, hihi).

Desci (pa tut če so samo prjatli) so pa res prpe, hihi.