Zakaj enostavno, če komplicirano gre

Da se mal skašlam najprej. Zakaj že 6 dni nism nč napisala? Zato ker sem se komi pobrala od sobotne slabosti (ki se je ponovila še v ponedeljek, zato sm bla primorana prešpricat zadnji izpit) in bila danes že vržena v radosti pisarne družinskega podjetja. In to v največje radosti pisarne družinskega podjetja - računanje plač. O bohpomagi!
Kok je pa to eno zamudno početje. Najprej z operativnim nadzornim (al kakšen je že njegov ta prav naziv) nisva najdla gradbenih dnevnikov (ker je oseba, ki sicer zaseda moje trenutno delovno mesto zlomila nogo in je opravilno nesposobna - njenega sistema pa noben ne zastop) in sva se s tem zajebavala enih dobrih 15 minut. Ko sva jih končno najdla sva porabila nadaljnih 15 minut, da sva jih pravilno sortirala. Ko nama je uspelo tudi to je sevede zaštekal računalnik, zato je minilo še 10 minut, da se je ponovno uspel zagnat, da sva dejansko lahko začela 'delat'. Saj nama je kar dobro šlo, dokler nisem js (sevede ker sm hotla bit kar se da ekspeditivna) po nesreč zbrisala enih par precej vitalnih vrstic v ekselovi datoteki, kjer se te plače 'skorsameodsebe' računajo. In pol se sevede niso več 'skorsameodsebe' računale, prouzaprou se sploh niso več. In pol sva kr ignorirala cel zaplet in kr vpisovala dalje, dokler ni men užgal v čem je trik in bom mogla jutr zjutri vse popravt (no, sicer je pa cela reč še zeeeloooo daleč od fertik, ane). Zakon! Vmes sm ene 35krat preklela cel sistem tega računanja teh plač, ker je oh tako zelo narjen po principu - zakaj enostavno, če komplicirano gre. O bohpomagi!

Ne glede na to, kaj vse me še jutr čaka se pa že nadvse veselim nocojšnjega večera - PINK!