Sred al pa konc osnovne šole (hehe sploh ne vem več točn) je bla to moja najljubša nadaljevanka ever. In tud dons je še zmer tolk dobra, če ne clo boljša. Na žalost je doživela samo eno sezono (v Ameriki je bla na sporedu namreč v istem terminu kot prva sezona Friends, in vsi vemo kdo je zmagu ta boj za gledanost, ane), se je pa zato ta toliko bolj zažla v spomin ene generacije. Nas, ki smo pubertetovali v devetdesetih.
Men se ponavad ne zdi, da sm bla nek divji pubertetnik, trmast, čist v svojem svetu, ki ga nihče ne razume. Zdj, ko sem si po desetih (10!) letih spet pogledala tole, pa vidm, da sm bla. Sicer se mrbit ni tolk na ven manifestiral vse skupi, ampak najbrž smo takrat vsi padl v eno luknjo introspekcije, relativnega preziranja odraslih in travmiranja za kakšnim über kul osebkom, ki ni vedel, da sploh obstajamo (no ja, to je bla že bl stvar srednje šole, ampak okej).In kdo bi lahko pozabil ležerno naslanjanje Jareda Leta na šolske omarice, izvrstne samokomentarje Angele, zmešano Rayanne, Rickyja človk enostavno more met rad, Brian gre pa vsem na živce.
Da sploh ne omenjam tega, da smo tut pr ns (sicer par let kasnej, pa kaj bi to) tisti, ki smo bli kul, mel obute Martenske na sto in en način pa oblečeno dedovo/fotrovo/bratovo flanelasto srajco z obvezno odpetimi rokavi :)
2 komentarja:
To je (bila) tudi ena mojih najljubših nadaljevank. Res škoda, da ravno kvalitetne ukinejo.
Ane? Ta je mela toooolk potenciala. In tolk bi blo kul, če bi bla še kšna sezona.
Objavite komentar