Into the world wide open.

U soboto zvečer sem torej šla v Ortota, da kot pravi nr.1 fen spet prisluhnem world::within.


And boy, did they make me proud.
Namreč, z lahkoto označim njihov sobotni koncert za najboljšega do sedaj. Fantje so špilal jako usklajeno, napak je blo bore malo slišat in tudi pevec se je kr izkazou (tako z glasom kot stasom (čeprou si želim nazaj stare frizure, hehe). In končno se je najdu en tonc, k ma kej pojma, tko da je blo ozvočeno kot se šika. Z vsakim komadom sem bla bolj navdušena in vesela. Za njih. Ker sm bla nekoč del tega, vem da ni nč bl zajebanga kot zafuran špil. No, ta ni bil en od teh :))
Končno leze na površje tisto, za kar sm vedla da obstaja, ampak sm se že mal spraševala, kdaj bo užgal na plano. Bend. Špil. Doživetje. Oder. Užitek. Vse skupi v eni župci.
They got it.

No, večer je nadaljevala skupina Anavrin. Js nism lih njihov fen, prouzaprou sta mi všeč dva komada in pogojno še tretji. V živo so res dobro uigrani, ampak men pač ne potegnejo. Sploh me je pa čist ob živce spravu najbl rekordno siten lajtšov ever. Mislm, če se že mislš ven metat s takim lajtšovom, pol bod pa še tolk pameten, da ga ne usmerš folku direkt u oči, ane.

All in all: ibr fajn. (Če odštejemo kasnejši padec. Posledice so se že pokazale. Obe koleni sta zabavnih barv, prst pa debeline kranjske klobase.)