sreda, 29. avgust 2007

Shame on you, Johnny!

Me je ibr razkurl že par dni nazaj:

V nedeljo sem gledala tv dnevnik na nacionalki. Seveda tema dneva Bled. Posnetek (pozdravnega?) govora Janše. V angleščini. Katastrofalno. Tako zanič angleščine z ibr ruskim lomljenjem še nism slišala! Sej nč ne rečem, vsak ni talent za jezike, ampak tole je blo pa tko, k da Janša še nkol ne bi nobenga slišal anglešk govort. Poleg tega - govor je bil več kot očitno bran popolnoma prima vista. Namreč, bil je prebran skor tko, kot se v prvem razredu bere prvo branje: nizanje besed, za katere se ne ve čist točn kaj pomenjo, cel stavek je itak predivja stvar za povezat, stavčna intonacija pa popolnoma neobstoječa, da o naglaševanju posameznih besed sploh ne govorimo.

Čist po pravic - men je blo nerodn gledat oz. poslušat. Kolk je mogl bit nerodn šele vsem unim high profile gostom.

torek, 28. avgust 2007

Ideje, ideje...

Včer mi je v glavo šinila izvrstna ideja: zakaj ne bi jst v šolskem letu 2007/08 vzporedno vpisala gradbeništva (visokošolsko, ne univerzitetno, da se razumemo)? Zakaj pa res ne?

Js - nebodilen - dons flk na faks u referat prašat, če se to da. Itak, da se da, če maš povprečje zadnjega letnika minimum 8 - kar indicira, da si kao sposoben. O, ježeš. Po pravilu zarečenga kruha se največ poje, sem prou na trdo pogoltnila (vedno so me bla polna usta tega, da boli me za ocene, sej povprečja itak ne bom nikol rabila, pa vse te stvari). Namreč, zaenkrat je moje povprečje zadnjega letnika bornih 7,2. Kar pomeni, da bi mogla vsaj dva izpita popravljat in to enga vsaj do 9ke, enga pa do 10ke, tiste, ki so mi pa še ostal, pa nardit z minimum 8. Ja, valda!

Mislm, da bo projekt študija gradbeništva mogu počakat do naslednje jeseni, ko bom že diplomirani komunikolog in povprečje zadnjega letnika ne bo več brigalo nikogar.

ponedeljek, 27. avgust 2007

Now that's just stupid.

Ali z drugimi besedami: Let me tell you 'bout the weekend I just had.

U petek sm pisala izpit (ja to že vsi vemo, sej vem). In sm bla popoldne povožena. U soboto sm zjutri ustala, popila kofe, šla u štacuno, potem odprla zapiske in 3 ure pospešeno študirala. Potem sem si skuhala kosilo (ker so se mati potepali). Po kosilu sem pogledala eno epizodo Run's house na VH1. Potem sem še 3,5 ur intenzivno študirala. Ko sm bla kvazi fertik za ta dan je bla ura že osem. Itak sem bla spet čist povožena, zato sem se zabarikaderala pred tv. Gledala 1,5 ure Gospodarja prstanov, potem prestavla na HTV2 in gledala Ocean's 11. Potem zakomirala do zjutri do 8.00. Ustala, popila kofe, z mati šla na fin sprehod, ne tolk intenzivno študirala 2 urce. Pojedla kosilo, mjčkn počivala, potem spet 4 ure ibr ponavljala snov. Zdj sm spet čist povožena, zato se bom najbrž spet mal posvetila televiziji in upam ujela še kšno epizodo Run's housea (bytheway, Run je the coolest fotr na svetu). Potem bom jutr zjutri vse skupi spet ponovila in ob 17.oo šla pisat ta drug izpit. Juhu.

In zakaj vegetiram za knjigam in živim rutino? Heh, bohve, da mi ne bi blo treba. Za ta frikin' izpit mam en ceu frikin' let cajta. WTF?! Prou treba mi je zdele učit se, namest da bi bla na morju, ane? Da sploh ne omenjam dejstva, da bom za ta izpit dala 37 eurov. Sama seb kradem cajt, pa še dnar. WTF is wrong with me?!
Pridna sm, al pa neumna. Neki od tega. Upam, da prvo.

ps: Zdej, ko sem se vse naučila, bom pa še po moji stari navadi dala vse zapiske pod poušter, ker človk nikol ne ve - mogoče se mi pa tko k Castanedi čez noč vse prelije v glavo. Ne bi blo slabo. Spoken like a true nerd.

nedelja, 26. avgust 2007

Zakaj je že skor konc poletja?!


To me prou res ornk jezi.
Namreč zakaj: prijateljica prijateljice je bila v Grčiji. Iz Grčije je prijateljici prinesla "rimljanke". Sandale, za katere sem prepričana, da si jih nekje v globini duše vsak želi, samo da tega ne ve. No, js vem in zdj jih hočem. Dobila jih je v original vrečki. Na tej original vrečki je seveda web naslov delavnice kjer jih delajo. In js -nebodilen - hop na net pogledat.
Lahko jih naročiš prek neta in ti jih pošljejo po pošti!

Zdj pa ne vem kaj nej. A nej jih naročim kr zdj (ampak bohve kdaj bojo pršle), al nej počakam do naslednga poletja, da se mi bo zares splačal. Ampak glede na to, da js še nism bla zares na morju, skor ne bi blo švoh met novih sandal za takrat ko bom šla, ane. Sicer so pa čist ledraste, na roko narjene, kar pomen, da bojo 20let držale, če js kej vem. Torej je čist vseen, kdaj jih naročim, mela jih bom neskončno dolg :))

sobota, 25. avgust 2007

Come on everybody!



Tole sem srečala na ne vem kermu blogu že.
Se mi zdi kr uredu.
15. oktobra bom pisala o okolju.

grozno povožena...

...ampak res.

Na izpitu so nam spet servirali tri super kul vprašanja, ki zahtevajo (če hočeš izpit narest) kar precej razmišljanja in logističnega sestavljanja stavkov, sploh pa veliiikooo brskljanja po preveč nabitih možganih, ki so ob treh popoldne itak popolnoma nesposobni kakršnegakoli intelektualnega dela. Sploh moji, ker se ob treh ponavad lih zbudim po pol urce popoldanskega dremeža. Nočna mora na celi črti uglavnem.
No, a koga zanima, kako zgleda izpit iz kulture medijev?
Tkole:
1. Kako družbeno-kulturne spremembe v drugi polovici 20. stoletja (kot npr. pojav potrošne družbe, gejevskih gibanj, moških revij, ipd.) strukturirajo moškost?
2. Razmišljaj o argumentih za in proti uporabi človeške zgodbe v dokumentarnih žanrih.
3. Naštej nekaj žanrskih značilnosti televizijskih poročil in razloži njihov vpliv.

Glede na prejšn rok je bil tale prou otročje lahek. Kljub temu sem se kar pošteno našvicala, da sem dejansko kej smiselnega napisala.
Mislm, da mi je kr ratal.

Torej zadovoljna. Ampak čist izmučena.

petek, 24. avgust 2007

uraden štart drugega kroga izpitnega maratona

Ja, drugi krog se pričenja danes ob 15h. Se sam men zdi, al je 24. avgust res prekmal za jit spet na izpit?!
Edina sreča je, da mi je v prvem krogu dejansko uspel par izpitov nardit, tko da tale drug krog ni več 42km, ampak recimo da samo 21 :)
Zadnji izpit je 6. septembra, kar pomeni, da grem pol na morje (ob predpostavki, da se oča ne bojo zmislili še septembra mal na barko skočt (ampak letos zelo olajševalna okoliščina: sestrica Reza začne hodit v šolo, hihi, kar pomeni nezmožnost jit na morje čez teden, hihi). Najbolš bi blo, da barko kar takoj zacahnam in neizbodbitno rezerviram. Zvita k presta :)).

Aja, še to: mal stilske preobrazbe bloga je bilo potrebne, se mi zdi, da se zdj lažje bere.

torek, 21. avgust 2007

Računalnik kot zasebni prostor? Definitivno.

Nism mislla, da je tkooooo grozn bit brez računalnika.
Res ne.

Js sm namreč lastnica laptopa. Kupila mi ga je moja draga mami. Bil je zelo priden skoraj dve leti, kljub temu, da nisem preveč pridno skrbela zanj.
Prejšnji teden, natančneje v sredo, se pa ni hotu prou zagnat. Tiste modre črtice na začetku so se še premikale, pol k bi se pa mogu desktop odpret je bla pa kr tema. Nč mi ni blo jasn, sicer neki vem o kompih na splošno, ampak computer geek pa lih nism, ane. Pa sm zato prtisnla gumb za off in ga kr držala, dokler se ni ugasnu. Pol sm pa spet pržgala. Pa je sevede napisu, da ni bil pravilno ugasnjen in da mam dve možnosti: Start Windows normally al pa Start with the last known good configuration. Sm dala to drugo in je delal. Mjčkn me je vseen pr srcu stisnl, pa sm situacijo javla mojstru Mihatu (ki je znan po svojem računalniškem znanju in obilici energije ter zagnanosti za take stvari). Je reku, da sm prou nardila in da bi zdj mogu neki časa delat, da ga bo pa treba pregledat zarad virusov in tega. Okej. Nasledn dan js spet kao pržigam komp, pa spet ista scena - tema. Pa js spet isto k dan prej, ugasnem pa pržgem pa dam last known good confiuration, pa ni delal. Pa še uno drugo, pa nč. Pa spet to, pa še kr nč. AAAAAAAAAAAaaaaaaaaaaaaaaaaaa!! Mihaaaaaaaaa, ne deeelaaaaaaaaaa!!! (hihi, to je mau interna fora naše družbe - namreč Miha vedno vse poprav :))
Mojster Miha pride v petek in odnese moj ljubi laptop. In tako sem ostala brez. Grozno.
Res grozno. Bit brez interneta 4 dni - pogubno! No, skor. Ker očitno sm prežvela, ane. :)

No, mojster Miha je vse zrihtou. Komp spet dela kot nov. No, sej ga je tut prnesu nazaj tazga kokr sm ga js iz trgovine. Kar pomeni sevede to, da na njem nč ni. Namreč, mojster Miha je mogu z diskom ne vem kaj nardit. Pa me je klicu, če mam ne vem ker cd od računalnika. Nej ga najdem, če ne bo šlo vse rakom žvižgat. Hmmm, cd? Js se ne spomnem nobenga cdja. Ko sm tale komp lupila, mi je vse naštimou bivši fant, tko da posledično js mal nimam pojma, ane. Povem Mihatu, da js nobenga cdja ne najdem. Pa praša:"A maš back up narjen?" Hehe, a se zajebavaš? Se, ane? Sj vem, da sm najbrž edini idiot na svetu, k tega ne počne, ane, zato pa mam zdj "čist nov računalnik" - se prav brez vsega kar je blo kdaj mojga gor. Kar je precejšnja jeba. Sicer je Miha reku, da bo moje dokumente najbrž lahko spraskou ven iz tistga back upa k ga je on naredu. To je zelo uredu. Precej bl sitna reč je pa to, k so šli vsi zaznamki iz firefoxa adijo, vse slike, vsa muska, vse osebne nastavitve, mislm adijo vse.

Poleg tega me je v času ko sem bla brez kompa skrbel, če mam slučajno kej ful strupenga na njem ob kar bi se lahko mojster Miha čist ponesreč spotaknu, ane. Sm ugotovila, da definitivno mam (oz. sm mela) kej tazga gor, ja. In sm držala pesti, da se mojster Miha ne bo spotaknu, ane. No zgleda, da se ni :)) Je meu čist normaln fris, ko ga je prnesu nazaj, hehe.

Zdj sm na lastni koži občutila koncept računalnika kot zasebnega prostora, ki sem ga tako vneto razvijala in raziskovala to študijsko leto, pa še vse hipoteze na hitrco znova empirično potrdila.

Je res bedno, ko ga izgubiš.

PS: ampak da ne bo pomote - mojster Miha je res car :)

petek, 17. avgust 2007

Spet ena fina štorija

Tale štorija je še iz dneva pred mojim odhodom na dva dni in pol morja, ampak jo pripovedujem šele zdej. To pa zato, ker je šele predvčerajšnjim dobila ta prav zaključek, ki jo ravno prav začini.

Pa začnimo tam, kjer se vse skupaj začne, ane.

Začne pa se na začetku prejšnjega tedna z mojim povabilom parim prijateljem, če bi kdo želel z mano za dva dni in pol na morje. Vsi so neki mencal razen enega (za potrebe zgodbe ga poimenujmo Polde). Polde je bil torej edini, ki je bil za. Fino.
Teden teče in teče, Polde je medtem sam doma, zato pri njem v četrtek po stari navadi odigramo eno partijo pokra. Dogovor za na morje še vedno velja.
Pride petek popoldne, ko je predviden odhod proti morju. Špela (gostiteljica) me kliče, če mam slučajno kakšen monopoli al pa kej, da bi s sabo prnesla; ji povem, da mam pr Poldetu cele kupe tega in da bo on vzel. Fino.

Tam okrog dveh (še vedno petek) me kliče Polde in mi z grozno skesanim glasom nesrečno oznani, da ne more z nami na morje, ker ima neke stare grehe, ki jih mora nujno podelat (Polde je namreč s.p., takim se pa take stvari rade dogajajo, vem iz izkušenj, ane), da mu je fuuuuul žou, ampak da res ne more, da pa bi sicer neskončno rad šel. Jst mu sevede razumevajoče odvrnem, da nč hudga, pa kdaj drugič, što se mora - mora se, pa vse te stvari. Lih odložim telefon, ko mi užge, da so vse igrce pri njem in da mi jih mora Polde nujno predat preden odpeketam na dva dni in pol morja (blo je pa res vitalno, da jih vzamem s sabo, ker je bilo napovedano bolj kislo vreme). Očitno je to kapnilo tudi Poldetu, saj me je takoj klical nazaj s planom in navodili, kako bom js pršla do teh igrc (ker bo on revež cel dan delal in ga ne bo doma, da bi mi jih dal). Plan je bil kr mal divji, ful sem se ga otepala, ampak me je le prepričal, da sploh ni problem.
Hm...
Torej. Sem šla do njegovega bloka. Pozvonila pri naključno izbranem stanovalcu. Lepo prosila, če mi lahko odprejo vrata, ker moram nujno v klet. Prijazno mi res odprejo. Grem v klet. Najdem razdelek št. 25. Vtaknem roko med lajštice in tipam levo, kjer naj bi imeli spravljen ključ. Tipam, tipam, in ga kočno le otipam. S težavo ga primem in izvlečem. Jessss, ključ torej imam. Po stopnicah se povzpnem do tretjega nadstropja in odklenem vrata njegovega stanovanja. Hvalabogu, vse je na vidnem mestu. Pograbim igrice in jo jadrno ucvrem nazaj ven (pretvarjati se, da nisi vlomilec je zelo garaško in psihično naporno opravilo, da sploh ne omenjam kakšna groza je sprehajati se po tujem stanovanju). Zaklenem in ključ dostavim nazaj v razdelek št. 25. Mission accomplished and the rest is history. Razen če ne.

Namreč, v sredo me nadobudni Polde povabi na sladoled. Da si mora olajšati dušo, je rekel. Nč mi ni blo jasn, pa sm valda šla. No, pa razodene, da se sicer ni zlagal, ni pa tudi povedou po pravici zakaj ni mogu na morje. Da je prejšnji teden spoznal eno punco in da je imel čez vikend idealno priložnost to seal the deal, oz. da jo naredi za svojo al kako bi se temu rekl. In da mu je blo ful bed to tko povedat, da pa ni točn vedu kako bi to povedu, pa je pač reku, da ma stare grehe k jih more podelat, kar je metaforično povedano clo res, pa še men je s tem pustu dovolj manevrskega prostora, da sm js to interpetirala po svoje, torej zaključila, da mora delat. Pa da mu je zdj itak ibr bed, ker mu res ni blo treba tko zakomplicirat, ampak da kadar se kej menš z osebkom ženskega spola, da nkol ne veš kaj vse ti ta lahko zameri.
Ta kup informacij je bil res obilen, pa sem rabila ene 5 sekund da sm vse dojela; ko pa sem vse dojela in pogledala njegov skesan obrazek sem pa skor umrla od smeha, najprej zato ker je bil tolk zvit, pol pa še zato, ker si ni upu takoj povedat tko k je blo. V smehu sm mu komi uspela razložit, da ni pene, da mu čist nč ne zamerm, da haloooo - sej sva prjatla in da mu obenem aplavdiram za novo romanco.
Sm mu pa navrgla da naj zaboga naslednjič pove po pravic, da se mi ne bo treba za brezveze delat, da nism vlomilc (model je namreč že v četrtek vedu, da ne bo šou, ane, pa je biu kr tih k rt, hihi).

Desci (pa tut če so samo prjatli) so pa res prpe, hihi.

torek, 14. avgust 2007

Evo mene.

Spet doma, po dveh in pol dnevih na morju. Blo je kar produktivno -> trije novi zelo kul ljudje, relativno uredu vreme, eno pivo, tri deci martinija, svetovno dobri zajtrki in kavice, zelo užitna pica, miljon komarjih pikov, relativno prazna plaža, zgloncana kopalnica, priden pižo, predvsem pa veliiiikoooo luštnega časa.

Oča so bili zadovoljni z mojim "vodenjem" pisarne oz. firme in zaenkrat še nič ne kaže, da sem kej ibr zajebala. HUH - kamen odvaljen od srca.

Vsled temu, da sem zdj pa res odrešena "domačega" dela, sem se že pridno posvetila mojemu primarnemu delu - študiju. In sem se že spravla za knjige. Mednarodni odnosi: here I come!

Danes sem tudi sprintala papirje s spletnega referata moje ljube
FDV in podpisala vpisni list (moram priznat, da sem si nekaj trenutkov zadovoljno ogledovala vrstico z naslovom letnik študija: absolvent - si nism mogla pomagat; je pa le ene sorte dosežek, no) zdj ga moram samo še na pošto oddat, da se dejansko vpišem, ane.

To je pa bol al mn vse, kar je relativno pomembnega.


Sicer čakam še en mejl, pa se mi zdi, da ga ne bom dočakala, pa zato že počas nehujem s čakanjem.


četrtek, 9. avgust 2007

Oča, morje, pižo

Oča&co so prišli domov. To pomeni, da bom od jutri naprej oproščena ukvarjanja z domačo pisarno.Pomen tut to, da ne bom več pisala o službenih prigodah (razen če se ne izkaže, da sm kšno reč ibr zajebala - pol bo pa še ful pisanja). Se zelo veselim (tudi drugih tem, namreč).

Še bolj se veselim dejstva, da grem jutr popoldne za vikend na morje. Ni švoh tut to, da so mi v ta namen doma posodil še avto (ja - ta prekolnenga pižoja, hehe).

Tko da - juhu all around! :))

(Ni pa tolk juhu, da mal zaostajam z novim krogom izpitnega maratona :( )

petek, 3. avgust 2007

Kolk js nimam pojma za kaj se sploh gre...

... pri prijavah delavcev (ali: še ena cvetka iz prigod kvazi direktorice)

Tako je to. Preden so oča&co odšli na dopust, so mi na mizi pustili tudi kup papirjev za prijavo sezonskih delavcev. Js sm eno takoj popokala (ker je bla vsa papirologija že kao prštimana) in flk v bolano Lublano na ZRSZ oddat. Mi je tam prijazen fant povedal, da je sicer vse uredu, manjka pa potrdilo o prebivališču, ampak namest tega da lahko prinesem (oz. celo pošljem) fotokopijo delovne vize. Mi da nek papir na katerem piše kaj manjka in da naj to vse skupi pošljem nazaj. Okej. Js fotokopiram vizo, zbašem vse v kuverto in pošljem. Poleg tega zbašem v drugo kuverto ves papirni špeh še od enga druzga delavca in še to vsa zadovoljna (ker zakaj bi hodila v LJ če pa ni treba) pošljem (ampak se mi zdi, da še nism nč nazaj dobila). No, to je.

Ampak ostal je še eden. Mi je že v pondelk prnesu vse kar rabm, pa se kr nism mogla skidat to zrihtat.
No dons sm pa se.
In sm mogla pa vso zahtevano papirologijo sama sprovest. Juhu.
Sem se spomnla, da sem si nekej zapisovala, ko so mi razlagal kaj moram narest, sem najprej 20 minut iskala tist presnet papir. Sm ga najdla in sem tiste šifre v (kterih js kao zapisujem) že bl švoh zastopila. Ker sem tričetrt ustnih navodil, ki sem jih dobila, zdj že tut pozabila, sem se odločila, da bom pogledala na net kaj za kej rabm, pa bom že skp sklamfala tko da bo prou.

U bistvu - sej sploh ni važn - hotla sem povedat to, da sm na netu dejansko najdla kaj morm met s sabo, da človeka prjavm k zdravstvenemu zavarovanju. Obrazec m1 in pd2. Fino.
Izpolnim, pobašem, in gas na ZZZS.
Dež lije dobesedno kot iz škafa. (Js pa peš, btw).
Pridem, dam papirje, tetka za šalterjem veselo začne klofat po računalniku, pol pa reče da morm prnest še potrdilo o delovnem dovoljenju. U glavi sm napizdevala tetko v stilu: Ja pa dobr, a ne morte apdejtat spletne strani, da bo tko pisal tm, kokr dejansko je, ne pa da me tle šetate brezveze gor pa dol. Pol pa preštejem do deset: okej, si mislm, še dobr da mam bliz.
Gas nazaj v pisarno.
Še bl lije kt prej.
Ne najdem potrdila o delovnem dovoljenju, zato vzamem kr dovoljenje per se.
Nazaj na ZZZS.
Vrsta neskončno dolga. Čakam, čakam, čakam. Juhu, na vrsti sm. Pokažem papir, če bo uredu. Bo. Zadovoljna. Tetka do konca odklofa zadeve v računalnik, udar tri štemple na papirje, hvala, adijo.
No, fino, to zdj mam. Kar pomen, da mam vse kar morm nest na ZRSZ. V pisarni še enkrat pregledam vse papirje - pogodbo mam, delovno dovoljenje mam, m1 mam (tega sm lihkar zrihtala na ZZZS), pd2 mam, tisto reč o bivanju tut mam. Vse kao mam. Ampak ni mi blo jasn na ker papir mi bojo na zavodu udarl štempl, da je človk prjavlen, pa da so dobil te papirje pa to. Gledam pr drugih delavcih, najdem en papir k mi zgleda ta prav. Spet ful enga izpolnjevanja. Bom to pol. Medtem že pri g. operativnem, Suljiču, izprosim avto, da mi ne bo treba na vlak v Ljubljano, k že lih tko lije, ane. Se vrnem k papirju, že skor obupam, pol pa kr pokličem Marjano. A je treba še en papir izpolnit preden nesem na zavod al ne? Pa Marjana prav: ah, sej to ni treba, to je samo povratna informacija, ni to zdj na mus treba lih dele. Bom js pol k pridemo dam.

Aaah, music to my ears!

PS: oblubm, da kmal neham s temi delovnimi prigodami, ampak fora je v tem, da trenutno bl mal druzga počnem.

Blogger news

Photobucket"/> <a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&amp;current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>

Pages - Menu