Size does matter, said the nun to the sailor.

Že nekaj časa opažam, da se človeku zelo pogosto pripeti, da, kadarkoli sede v svoj simpatično mali, a poskočen avtoček, vozi za velikimi - pravzaprav ogromnimi, dragimi in najnovejšimi, a strašno počasnimi limuzinami. Varjanta beemve, mercedez in podobno, res samo največje različice modelov. In se tako res pogosto vozim za njimi - počasnelami. Seveda, pojavil se je vzorec. :) Ali pa dva. :)) Morda trije. :)))

Varianta A: Ogromna nova limuzina (večinoma beemve ali pižo) se po cesti izven naselja vleče pred tabo s skromnimi 42km/h. Notr sedi ibr pomemben poslovnež v poznih tridesetih v lepi obleki in s sončnimi očali čeprav dežuje, z desno roko k ušesu tišči mobitel, z levo se čoha po namišljeni pleši ali maha od razburjenosti ob pomembnosti pogovora.

Varianta B: Ogromen nov terenc (ponavadi mercedez, folcvagen ali audi (občasno tudi beemve)) se po cesti v naselju vleče pred tabo s skromnimi 20km/h. Notr sedi ibr pomemben poslovnež v zgodnjih štiridesetih v ledrastem reklcu, skor nujno plešast (čeprou dopuščamo možnost, da je obrit), sončni špegli obvezna oprema, Rolex impersonator na roki ni izjema. Ta ma v ušesu tisto mini slušalko in na vse grlo vpije vanjo. Zravn bul v nevemkolk inčni gps, ker se je revež zgubu obenem mu pa najbrž še biznis propada ali pa mu je nesposoben vajenc prebutu narobnga človeka.

Varianta C: Res največja možna limuzina (po pravilu mercedez) se po cesti v naselju ali izven njega vleče pred tabo s 45km/h. Od uzadi zgleda, kot da bi se avto kr sam pelu. Ker not sedi šestdeset do sto let star fotr, ki je že mal skp zlezu in, ki je nekoč bil vse zgoraj našteto.

Če mene kdo vpraša nr 1., se neobremenjeno in brez podzavestnih egotripov s takimi avtomobili znajo vozt samo bogati posamezniki z Bližnjega vzhoda, kanede. Ostalim pa taki avtomobili in njih vožnja (pa naj bo ibr počasna ali pa podivjana) na čelo z velikimi tiskanimi napišejo erektilno nesposoben, od matere nikoli ljubljen, v otroštvu neprekinjeno od boljših in večjih sošolcev zafkavan ter pretepan, skratka resno poškodovan.
Če mene kdo vpraša nr 2., neizpodbitno velja, da hujši kot je avto, grši (in manjši in bl plešast) dec ven stop.
In če mene kdo vpraša nr 3.; je presneta škoda, da kljub vsemu zgoraj naštetemu ni nujno, da se tepcem človk izogne. Namreč, tut v čist normalnih in kulturi primernih avtomobilih se najdejo erektilno nesposobni, od matere nikoli ljubljeni, v otroštvu neprekinjeno od boljših in večjih sošolcev zafkavani ter pretepani, skratka resno poškodovani.
In ne vem kako jim še ni prebil, da je avto naboljši oglasni pano za raznorazne pomanjkljivosti. :))

Ker so izjeme grozno redke, gotovo toliko bolj potrjujejo pravilo. :)

I want to be a part of B, a part of A, Big Apple!

Tale 2010 mi sploh ne gre prou spod prstov. Tud na eno reč še nism u prvo ta pravga datuma napisala, no. Madonca. Mam pa tut mal organizacijske zadrege tlele u pisarni, ker se valda nism spomnla lan miljon fasciklov nabavt, ampak šele včer, ko je že nastal kup solate, ki je nimam kam pospravt. Jah, kdor nima v glavi, ima v petah, ali hvala bogu za dostavo, hehe.

Sicer pa te dni nč kej tolk fascinantnega ne počnem. Just the usual. Terapevtsko navdahnjena poslušam razna jamranja, brcam ljudi v riti, razumevanja polna kimam in pol spet mal brcam u rit. Občasno tudi sebe. Ampak res občasno.
Uuu, sej res - zadnč sm srečala neumornega kinetičnega motivatorja Serđota. Na kolesu pr minus deset. Model se res ne da motit, ane. Pa prav Serđo:' Ja Njeeeežinkaaaaa, pakjesiti? Oh, kak dobro zhledaješ! Laufaješ? Vidim jasfseto. Dobro jas navadil tjebe.' Kok sva se smejala sred ceste. No, sj nč ne rečem, brez Serđota bi js še vedno veselo gnila na prestolu kluba Šport? Ne, hvala. Ampak morm pa priznat, da sm se to zimo pa mal polenila, in se mi ne da več kr pr vsakmu vremenu šport zganjat. Še dobr, da Serđo tega ne ve, hehe. Ampak k bo sneg šou se bom pa u rit brcnla - laufat!


Oh in ja - učeri, ko sm dokončno in za zihr in for sure zabetonirala dopust, mi je šele dobr prcurljal do možganov, da grem čez 1 mesec čist zares u New York! Komi čakam. Djte no, mal mi bodte fouš! :))

Running a tiny bit late.

Pa kaj pol.
Sm bla mal preveč frej, pa sm mal preveč zabušavala. Pol se pa človk navad, pa se mu kr nč ne da.
Hah, k bi vsaj blo res tko :)

Ker skor nč nism zabušavala. Sam u knjige bulila cel dopust.
No, pa mal bla na tradicionalnem božičnem shoot-out-u, hehe.
Pa mal preveč šampanjca popila. Ene parkrat, hehe.
Na Silvestra sm se smejala Slonu&Sadežu u Križankah.
Na novega leta dan pa sm zabušavala, priznam. Spala, jedla, brala nestrokovno(!) knjigo, bla tv-baby. Nasledn dan pa nism več zabušavala. Sm spet bulla u knjige in peljala sestrco u kino. Zihr mora bit najbl kul, da maš tok veliko (ker 3x starejšo, hmhm) sestro, da te loh km pelje. Medtem ko majo vsi ostali froci doma mejhne. Hm, jo morm kdaj vprašat :)

Sicer pa se je tehnično navdahnjena yours truly decembra po enem letu spomnila pokukati na google analytics in je bila prav fino presenečena. Od lanskega decembra imam rednih bralcev skoraj točno osemkrat več. Tudi zaradi tega, ker sm v letu 2009 dobila prvo povezavo - al kako bi se temu rekl - z bloga Pozicija-Ženska, katerega redna bralka sem tudi jaz. Hvala najlepejša.

No, devetka tud na splošno ni bla slaba. Razen tega, da je blo treba začet resno u službo hodt, ni blo prou nč hudga :)

Naj nam bo tud desetka vsaj tolk naklonjena, kot nam je bla devetka.

Srečnga pa zdravga everybody!!

P.S. Za začetek leta še mal stilske preobrazbe. Bom še vidla, če bo tud ostala.

Đinglbelz, đinglbelz,

zvončki že pojo.

Evo, potička pečena. Smrekca narjena.
Pičim domov na večerjo.
Vam, moji dragi bralci, pa želim lep božični večer.
Naj vam riti popokajo od vseh dobrot, mal od materialnih, bolj pa od tistih neoprijemljivih.

Keep your eye upon the doughnut, and not upon the hole ali kako razumeti fenomen Roberta Pattinsona.

Če se komu zdi, da sm mal u lukno padla zadne cajte, da nimam signala, battery low, da me ni uglavnem, se ni čist zmotu. Ker me res ni. Ne štekam, sm mislla, da bl k bo zima in manj posla k bo, manj dela bo. Ampak ne, to je u bistvu lih obratno sorazmerno. Uglavnm, point je v tem, da sm čist preveč u službi. In pol se prke večer mal pretvarjam, da študiram. In pol preden grem skor s kuram spat, še mal kej preberem.
No, k stvari. Ker rada preberem Ireno Sireno in občasno preberem tut mal iztoka Gartnerja mi je v oči padlo vprašanje, ki si ga oba oba zastavljata. Why the fuck je Robert Pattinson kr naenkrat najlepši dec na svetu in ultimativen sex god of the year? Tut mene to precej zanima, ker res ni lih klasično najlepšejši ever. In ker je vse to že bil, še preden sm js sploh vedla kdo to je. (In če kdo še zmer ne ve, naj ga razsvetlim, da je to fante, ki je 'zaslovel' z vlogo Edwarda Cullena v Twilight serialu.)
In kako priročno, da lih prebiram Twilight sago, ane. Potem, ko sem enko pojedla v treh večerih, sem četrti večer pogledala film. In potem, ko sem v naslednjih treh večerih pojedla še drugo knjigo, sm potem osmi večer pogledala še ta drug film. Zdj berem tretjo knjigo in zadeve počaaaas ratujejo bolj smiselne. S tako vlogo iz take knjige bi vsak dec ratu najlepši in najpopularnejši. 109-letni ulitmativni gentleman, ki nesmrtno (dobesedno) ljubi svojo Bello. In zraven neskončno trpi. Ker je vampir. In kakor nam na široko razlaga knjiga, je res lep, najlepejši dec (it comes with the species).
Ameriške najstnice (in njihove mame) že vsaj dve leti navdušeno prebirajo knjige serije Twilight. Edward je bil že kot lik iz knjige totaln hit in destinacija mnogih najstniških zatreskanosti. Ker pa zdj Robert Pattinson je Edward, je zadeva samo mal zamenjala lokacijo. In ergo - a star is born. Nič lažjega. Samo res najgršmu descu ta tranzicija ne bi uspela.
Kar pa zadeva populacijo mam, je stvar mal drugačna. Kot sm prebrala na strani revije VanityFair, so pa tete zadevo mal bl 'racionalno' vzele. So pregledale intervjuje in youtube in ugotovile, da ma fante prou simpatičn smisel za humor, je mal sramežljiv, igra klavir in kitaro, lepo govori in oh, ta angleški naglas. Sevede, one kao ločijo Roberta od Edwarda. Ampak če vse to, kar velja za Roberta seštejemo z Edwardom zgoraj, je stvar še boljša. Ker katera pa noče ljubimca, ki bi bil vse to in ki bi zanjo vse naredu in ji vse dal in jo pazil kot punčico svojega očesa in jo ljubil večno, for ever, forever ever, ever? Sploh če to primerja z descem, ki ga ma doma?!
Tle smo pa spet pri moji veleteoriji o junakih in revcah. Joj, kako neskončno drži. Če mi jo kdo spizdi, se bo krvav useknu, by the way.


Ampak, let's be fair, tip ni lih grd, ane.
Bi skor rekla, da je kr za v kategorijo 'I most definitely would'. Čez par let recimo :)

Mraz,

kot v hrtovi nosnici.
Prou res.

Amici, diem perdidi.

In to vztrajno enega za drugim.
Diploma se mi pa z najbl sitnim glasom reži na vsa usta, tko da se vsi njeni gnili zeleni zobje vidjo. In vohajo.

Prou fascinantno, kako dele kšn mesec sploh nism multiopravilno sposobna.
Sucks.