Multi-tasking is for suckers.

Tale vikend je švistnil mimo, kot da ga sploh ne bi bilo. Petek je bil čist brezvezen, ker sm bla v službi skor do sedmih in čudn, da se mi pol ni več nč dal in sm preostank večera vegetirala na kavču. V soboto sem bila spet službena, potem sva pa s sestrico pičile na matinejo. Sj sploh ne vem, če se temu še tko reče. U glavnem, sva šle gledat Gremo mi po svoje. Je bil prou fajn. Čeprou, ne štekam, zakaj je blo treba tok kletvic uvrstit v 'mladinski' film, ki ga grejo gledat tut otroc?  Mislm, sj mene ne mot, pa tut ni ,da bi jih blo dvajset, sam mal je blo hecn, ker sm pol z vseh koncev slišala frocke, k so ta stare sprašval 'Eeeeej oči, a si slišu toooo?' al pa 'Eeeeeej, kako pa to, da on loh to reče?' in podobno. Ta stari so se pa izmotaval na vse možne načine :)
Enivej, u soboto sem se celo uspela mal podružit z mojimi najljubšimi ljudmi. In mislm, da sem se zadnje čase mal preveč navadla ponočvat in zdj vikenda sploh ne porajtam, če vsaj enkrat ne prlezem skor zjutri domov. Eh. Sj se bom odvadla. Al pa tut ne. Ker ta vikend zgleda mnogo bolj družabno obetaven. Seveda, če ne bom u petek čist uničena. Če bo šlo v stilu današnjega dne naprej, slabo kaže.
Namreč zarad pričakovanja današnjega dne sem prou švoh spala dons, kar se mi sicer dogaja samo takrat, kadar mam nasledn dan zobarja. Pa dons nimam zobarja, ampak prvi dan tedna brez delovodje. Kao. Dons je seveda še 'na broju'. Ker ga skrbi. Mene pa še bl. Ker jesen je vse skp še mal težje kot polet. Neprijetno pa itak. In tako sem seveda celo noč vrtala po možganih in študirala, kaj vse gre lahko narobe, zato, da sm pol trenirala ne samo plan B ampak tut plan Ž. Ker pri nas samo 'think positive' attitude ne pomaga. Preverjeno. Sploh je pa treba vstat prav nečloveško zgodaj. In pol, ker vstaneš tko nečloveško zgodaj, gre po zlu vsa siceršnja jutranja rutina, ker se ti zaradi nje pa res ne da vstat še bolj nečloveško zgodaj. Zato hodš po svetu kot ena pehta. Ob enajstih dopoldne se ti totalno zdi, da bi bla ura loh že vsaj pol treh popoldne. In ful se je bedn sprehajat v deveti štuk brez dvigala. Po bajti brez oken. Ob sedmih zjutri. Sevede ne samo enkrat. Ampak je pa ful dobr po dolgem času spet obrisat prah s čelade. In spet ornk sodelovat v delovnem procesu. In skor nič bit v pisarni. In... zih še kej.
U glavnem, če prežvim do petka, bom najprej pičila u Ortota poslušat Torul & The Dark Matters, v soboto pa jo bom zaprašila prke Trstu. Mal u šoping, bl pa firbec past. Jp, spet bo 'ink time' :)