The oven isn't the only thing I left turned on...

Joj, cel ta kup reproduktivno produktivnih prijateljev mi je dal malo misliti...
No ja, v bistvu ne lih sam to, ampak še marsikaj, kar se spotoma dogaja. Opažam namreč, da imamo 'relativno samske' dandanašnji precej omejene možnosti. Najprej, ta pametni oz. tisti na prbližn resni in zanesljivi so v resnih vezah (skupaj vseljeni, morda tudi oženjeni, pogosto pričakujejo naraščaj). No, sevede ni nujno, da so pod mus pametni oz. na prbližn resni in zanesljivi, morda so imel le presneto srečo, da so dost zgodi srečal 'tapravo' (in niso mel priložnosti, da bi jih vmes pofrderbala kšna netaprava, ampak o tem malo nižje). Naslednji ta pametni so geji in ergo po defaultu izven konkurence. In to je precej tudi to.
Ker smo že pr 'ta samskih'.
Tudi tukaj imamo ene pogojno pametne, to so tisti, ki delajo toliko, da se normalnemu človeku že zazdi, da so deloholiki (morda to tudi res so), ker so grozno ambiciozni (nekateri upravičeno) a nekje v sebi najbrž še precej otroci, kar sklepam po tem, da se sami sebi (in seveda drugim) dokazujejo z resnim udejstvovanjem v (esktremnih) športih, kjer so seveda huronsko uspešni. Ob dveh intenzivnih plateh življenja takemu seveda ne ostane časa (tudi volje in energije?) niti za bežno romanco, kaj šele za resno zvezo. Na temo, ali zvezo sploh potrebuje / si jo želi, sodišče še zaseda, saj še zbira indice o tem, ali pogreša vsaj seks ali še tega ne.
Po teh imamo tiste, ta ne tolk pametne. To so tisti, ki so že dlje časa, recimo temu nesrečno zaljubljeni iz navidezne vrste razlogov, katerih jedro poznajo (ali pa tudi ne) le oni, medtem pa mimo njih, ne popolnoma nezainteresirane, hodijo čist fletne punce. Tu so tudi tisti, ki še pri štiridesetih veselo letajo s cveta na cvet, nezavedajoč se, da tudi še tako šarmantna sivina nekoč ne vžge več. Še posebej ne takrat, ko si bodo tega najbolj želeli in ne pri tistih, katere si bodo najbolj želeli.
Med ta ne tolk pametne spadajo tudi tisti, ki jih lovski nagon sicer še ni zapustil in mu kar spretno sledijo, a le do takrat, ko prvič zavohajo kakršnokoli sled o 'resnosti'. Glavni problem seveda tiči v definiciji prav te 'resnosti', namreč moška predpostavka 'resnosti' je prepogosto naravnost paranoična.
In že smo pri ta neumnih. Če si še enkrat preberemo sedmo in osmo vrstico prvega odstavka današnjega modrovanja, nam je že vse jasno. To so seveda tisti, ki so imeli to smolo, da so še preden jim je uspelo popolnoma odrasti, srečali vsaj eno (pogosto pa več) netapravo, ki jih je popolnoma uničla, jim tako strla srce, da so ga komi nazaj sestavl in bogvekajševse, zdj pa nimajo več jajc, da bi pa tapravo zagrabili z obema rokama in jo nehal žalt s tem, da jo mečejo v isti koš kot netaprave. Ob tem se seveda moram vprašat, kje zaboga so vse te ta zajebane ženske?! Naš cvetoči 'trijo adijo' zagotovo ne spada v ta rang bab. Ampak recimo, da verjamem, da obstajajo. Recimo.
Če pod vsem tem potegnem črto ugotovim, da je večina 'samskih' descev moje generacije, če že ne očitno, pa vsaj nekje globoko, revčkov, ki se za povrh obnašajo kot skopljenci, v najboljšem primeru pa kot 17-letnice, ki se bojijo za svoj junfr (takšen in drugačen). Izjeme pa kvečjemu potrjujejo pravilo.

Ja, tole sem narisala z grozno ostrimi robovi in čist črno-belo, in joj kako upam, da sem tut brcnla v temo. Ampak kaj čm, nič me ne razpizdi bolj, kot totalen pussy, ki se tega, da je totalen pussy celo zaveda, pa je kljub temu še zmer totalen pussy.