Sj sm tok bizi, da sploh nč smle ne pošpegam :)
No, upside tega, da sm tok bizi je pa to, da sm ta mesec u kulturnem domu naštepala tolk ur, da si komot plačam en let do Berlina pa nazaj v bližnji prihodnosti. JUHU. (Js bi se spet mal potepala, Berlin je pa itak k narjen za to.)
Serđo je še zmeri neustavljiv kintični motivator. Ko človek že misli, da je pa skor pol leta musklfibra dost, da si si nabral tok mišic, da bi pa nekako mogoče musklfibr počas se nehu dogajat, ti Serđo dokaže, da si se globoko motil in da je musklfibr pač radost tistih, ki za svoje telo kej počnemo. Ergo, dons spet komi hodm, roke so neuporabne, da o smejanju sploh ne zgubljam besed. :))
Sm se že kr lepo ugnezdla v Kamniku (oz. v, kot ga jaz ljubkovalno imenujem - Kebablandu), edin kar me mal jezi je to, da ne premorejo trim steze, kar je kr mal čudn, glede na vse hribčke, ki ga obdajajo. Na uradni spletni strani se sicer hvaljo, da športnikom pr njih pa res ne bo dolgčas, ampak come on, let's be honest - mene niso nč kej preveč impresioniral s ponudbo. Sm pa najdla pokrit bazen v ZUIM-u, ki je baje na voljo zunanjim obiskovalcem, sam še ne vem ob katerih terminih. Serđo je bil itak čist navdušen nad možnostjo plavanja, tko da zdj mi to tko al pa tko ne uide.
Zdj sm se dejansko mal vrgla na diplomo, ker zdj pa res dost zabušavanja. Morm hitr tole spedenat, dost mam šole.
Aja, pa klinc k nism spedenala unga master carda, ne vem na kakšn način bom tokrat avion plačala. Nazadne sm fotra žicala, ampak to mi res čist nč ne diši.
Ni komentarjev:
Objavite komentar