Torej včeraj omenjena tišina se je tut včeraj končala oz. danes v zelo zgodnjih urah. Kako naj povzamem prekinitev tišine? Prou velik drugač kot tako, da sem oplela, niti ne morem. Sj nč ne rečem, nekej sem kriva tud sama, ampak tolk kolkr sm pa enga žolča fasala pa tut pod razno nism ušpičla. Nekega silnega efekta pravzaprav ni blo, je blo mal preveč v histeričnem tonu napisan, vse kar je efekta je to, da me je resno minil se kakorkol še ukvarjat. Js po naravi picajzl nism, ampak je pa absurdno brat o sodbah, ki tut pod razno niso primerne in so skor smešne če jih pogledaš v luči tistga pregovora, ki pravi, da je najprej treba pred svojim pragom pomest. Pa nakladanje o tem, kdo je bil komu prioriteta..., hm, debatable. Sej je skor škoda besed.
Zdj grem pit kavo, se mal skulirat, potem pa upam, kej v glavo zbasat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar