Petek se naleze pondelka, če je bil ta trinajsti.

O sebi rada mislim, da sem precej koordiniran človek. To mislim zato, ker zelo redko padem. Na Šumberku sem padla samo dvakrat, kadar grem drsat ne padem sploh, v vseh v zimskem času prehojenih svetovnih prestolnicah nisem padla sploh. Okej, un  incident s spotikanjem same vase in nevidno žico zanemarimo, ker se poleg teh dveh spektakularnih padcev spomnim samo še dveh. Enga izpred minimum desetih let, ko sem se med familjarnim jadralskim dopustom v marini na Silbi spotaknila ob premikajočo se (!) privezno vrv, in enga najbrž iz zime istega leta, ko sem na ledu pri bloku padla tko, kot bi bla v risanki. Sj vemo - najprej te fajn v luft odbije, da potem lahko bl ornk dol  butneš. Od tega mam še vedno brazgotini na levem prstancu.
Uglavnem, dons mi je po dolgem času spet uspel spektakularno usekat direkt 'u ribo'. Kje, rajš sploh ne povem. Vse kar bom dodala temu je to, da majo domžalski komunalci presneto srečo, da se nisem ubila ali si česa zlomila, in da je moja preljuba, veliko dolarjev vredna jakna/bunda ostala nepoškodovana. Ker sicer bi znorela. No, srečo mam tut js, ane.

In k smo že lih pr ribah, sm čist hepi, da je konc big brotherja. Ampak zdj se sprašujem kaj jim na popteveju ni jasn: a mislijo, da če majo 15. obletnico televizije, da mormo mi pol vsaj 15 let stare, vsaj 15-krat že predvajane filme gledat? Ja sej vem, se da ful uporabnejših stvari s cajtom počet, kot pa tv bult, ampak en večer, k mi nikamor ni treba jit, mi pa sede lepo čičat na kavču, pržgat tv in ne gledat minimum 15 let starga filma, ja? Epic fail, ane.
Nism šla na Bajago. Šmrc :(
In  fuuuuul bi šla gledat košarko.

Martina pride jutr!