Trenutno sem mal, kaj pa vem, smotana. Preveč dela in premal zabave. Premal časa in prostora za razmišljat. Za čutit samga sebe.
Predvsem pa premal kreativnega outputa. Kdo bi si mislil, da to človeku loh tok manjka. Ampak mi. In potem mi kej druzga manjka še bolj.
In js bi pa zdj pa že res km šla, ker to pa že res ni več za nkamr. Moja popotniška dimenzija ni srečna.
In komi čakam ta vikend. Ker bom čist nekje drugje. Če ne zares, pa v glavi. Ker ta vikend bom pa frej. Pa pika.
2 komentarja:
Dokler sanje tut uresničuješ in jih ne samo sanjaš, potem si na pravi poti. ;)
Res je ;)
Hvalabogu jih uresničujem, ampak toooooooook počas... Potrpljenje je božja mast, pravjo naša mati :)
Objavite komentar