Old enough to know better... too young to give a rat's ass.

Bojevnik luči vedno naredi nekaj nenavadnega.
Lahko pleše po ulici, medtem ko gre na delo, pogleda v oči neznancu in se zaljubi na prvi pogled, brani neko zamisel, ki je videti neumna. Bojevnik luči si takšne dneve privošči.
Ni ga strah jokati zavoljo starih bolečin ali se veseliti novih odkritij. Ko začuti, da je napočil pravi trenutek, izpusti vse iz rok in gre naproti dogodivščinam, o katerih je toliko sanjaril. Ko se zave, da je na meji svojih zmogljivosti, se umakne iz boja, ne da bi se krivil, da je storil nepričakovano neumnost.
Bojevnik ne zapravlja časa z vživljanjem v vlogo, ki so jo zanj izbrali drugi.

Vir: Paulo Coelho. 1998. Priročnik bojevnika luči, str.35.