ponedeljek, 14. marec 2011

She could never remember which was better... ...safe? ...or sorry?

Ta vikend sm bla mal k double 0 seven. Sm šla namreč na Veliko planino v popoldanskih urah sobote. Sm bla edini potnik na nihalki za gor in edini potnik na sedežnici do Zelenga roba. In je blo tko fino, k u filmu. "Edn za gor. Pripravljen. Gremo." In na vrh je voznik kot stari đentlmen odprl vsa vrata sam zame in mi z roko nakazu kam zdj. "Srečno!" In k sm sestopila na Zelenmu robu je še en tak fejst stric reku u vokitoki: "Št. 79 prispela." Sam številka, but in a good way.
 Ko se sedežnica zavrti sam zate.

Ko sem šla od doma so se mi mal tresle noge. Mal sm spet samo sebe presenetla, ker sem se odzvala na vabilo, ki je prišlo čist nenadejano. Ampak včasih si morš kej kr upat, pa čeprou je čist izven tvoje scene in nisi čist prepričan kako boš sfuru. In pozabš na to, kaj bo pol, ker včasih si morš zrihtat, da ti je fajn zdele. Pa čeprou si boš mogoče enkrat kasnej želel, da bi bil pač totaln kreten in bi ga blo tko ful lažje zradirat iz lajfa. Ker zdj ga kr ne morš. Sometimes we're kind of stupid that way.

nedelja, 6. marec 2011

He kissed her some more. It was light, pleasant work.



Aja, tale komad sm srečala na MTVju in mi je totalno dober.
Ja, ne da se mi več bit sam(sk)a. Dost. Boring shit. Pa to.
Spomnila sem se na stare ljubezni in se vprašala, kaj zdj počnejo.
Seriously boring shit.

Not that it's been bad, but I wouldn't mind having a clean slate.

How is it possible, that it's been two weeks?

Mal sm pospravljala podstrešje.
In se ukvarjala s tujimi problemi.
Mal brcala u rit in pri tem mal zgubila filing.
Nism ga še dobila nazaj. Ne vem točn, kaj mi je, ampak se mi zdi, da mi grejo ljudje zmer bl na živce. No, ne na splošno, da se razumemo. Ampak določeni, recimo trije, me spreminjajo v sitno babo. Ni mi všeč. Rabm strategijo za nehat to. In strategijo za to, da me neha tok stvari motit.

Teh zadnjih par tednov sem na primer v bloku opazila ful motečih stvari. Okej, un housemjuzik abjuzr se je tut začasno vrnil, ampak ta me je zmotu samo momentalno.
Ena soseda na primer, ima otroka, ki je že dve leti isti. Ampak tko, zares. Isto velik (oz. mejhn), isto siten, isto vse. Ona je sto na uro poslovna ženska, glasna, debela in all over the place, samo pr otroku nč. Njen mož hod ves zelen po svetu, froc pa nkamr ne zraste. Se človk mal praša, ane?
Pol je še ena ženska, za katero se mi zdi, da je tista, k iz kleti nos po pet flaš vina naenkrat. Parkrat na teden. Po njej bi loh naštimu polno luno. Vsake tok časa in ne tako malkrat se ji mal utrga, desca pošilja v vse možne destinacije, ga meče iz stanovanja, zapira na balkon in podobno. Svašta, ja?
Potem je pa tle še en par, ki ima stanovanje za 'gnezdece'. Štekamo? Dva ljubimca ga mata za to, da se v njem dobivata in z balkona izmenično lažeta svojima siceršnjima partnerjema in otrokom.

Ne vem, mot me do konca.

Sicer pa, ta prav problem bo nastal takrat, ko takih stvari sploh ne bom več opazila. Ane?

nedelja, 20. februar 2011

On the upside of things...

...je včer Plan B čist razsul Šiško. Bil je špica koncert. Ni boljšga kot gledat in poslušat špica glasbenike na odru tazga tipa kot je Šiška. Zvok ušpičen u nulo, lučke dobre. Beatboxer čist divji, kej tazga do zdj še nism slišala. Dve ogromni črnki z glasovi iz nebes. In vsem se je vidl, da se ful zabavajo, kar koncert itak nardi še boljši. Po koncu smo zuni srečal kitarista, ki nas je najprej vprašu, kakšen dogodek je tole sploh bil in v isti sapi reku, da tut če ne ve, je blo zabavn do konca. Zihr so se ga potem v Ljubljani nekje zapil, od ekipe se je namreč poslavljal basist, za kterga je bla Ljubljana zadnji gig in so ga že na odru skor mal nabil :)

The voice got as cool as a cafeteria dinner.

Overload.

Če mi v naslednjem tednu še kdo poskusi povedat kej o dojenčkih, porodih, rezanju, dojenju, mastitisu in podobnem, bom - v izogib neprostovoljnemu bruhanju - prisiljena vstat in se odstranit. Po enmu letu in pol precej konstantne družbe nosečnic, frišnih mamic in očkov, na novo formuliranih familij pa vse to, sm zdj dosegla svoj maksimum. Ja, imel boste otroka. Jupi. Še zmeri vam pojem hvalnice in se veselim z vami, ampak come on! Ne morem pa non-stop poslušat sam o tem. Ker tut pod razno ne rabm vedet vseh detajlov in ne razumem te potrebe nosečnic po deljenju vseh intimnih podrobnosti. Way too much information, ok?



Tut men se kej pomembnega dogaja, sam da mi to lih ne dela štale po trebuhu, ane.

ponedeljek, 14. februar 2011

Her fingernails matched her blouse exactly. She looked as if it would take a couple of weeks to get her dressed.

Ammm, ja.
Bila bizi na miljon načinov.
Praznovala rojstni dan, pa to.
Pa ta vikend na primer, sm bla šivilja. Skor mi je hrbet stran padu.
Zgubila sem rdečo nit.
Ne sam tle. Marsikje.
Sam nism opazila. Mogoče pa tut ne. Da je nism zgubila, mislm.
Še ne vem.
Ker bi tok stvari naenkrat, da je mal preveč. In potem panika, ker nč oz. bl mal.
Zlo možno, da je sam tak dan. No, teden.
U soboto sem poslušala grozno slab 80's band u Hugo Barrera. Ne priporočam. Prouzauprou... priporočam izogibanje v velikem loku.
In mela bi Holgo. Ker ne vem, kam zaboga sem vtaknila mojo ljubljeno Yashico. In ker se mi dozdeva, da fotke delam stokrat boljše navadne kot digitalne.
Mrbit mi sam ta 14ti najeda... Kje majo normalne?
Čudn pondelk. Luna, al neki?

sreda, 9. februar 2011

Happy birthday... ...ME!

Vol. 28.

Ja, še sm tuki, sam en let starejša. Nč hudga.
Sj vem, da se mi ne vid, da sm tok stara... ;) Notranji otrok je še kako živ :)))

Šopek najljubšič rožc je že, sonce še bo, druženje in luštne stvari s prijatelji pa tut.

Blogger news

Photobucket"/> <a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&amp;current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>

Pages - Menu