She could never remember which was better... ...safe? ...or sorry?

Ta vikend sm bla mal k double 0 seven. Sm šla namreč na Veliko planino v popoldanskih urah sobote. Sm bla edini potnik na nihalki za gor in edini potnik na sedežnici do Zelenga roba. In je blo tko fino, k u filmu. "Edn za gor. Pripravljen. Gremo." In na vrh je voznik kot stari đentlmen odprl vsa vrata sam zame in mi z roko nakazu kam zdj. "Srečno!" In k sm sestopila na Zelenmu robu je še en tak fejst stric reku u vokitoki: "Št. 79 prispela." Sam številka, but in a good way.

 Ko se sedežnica zavrti sam zate.

Ko sem šla od doma so se mi mal tresle noge. Mal sm spet samo sebe presenetla, ker sem se odzvala na vabilo, ki je prišlo čist nenadejano. Ampak včasih si morš kej kr upat, pa čeprou je čist izven tvoje scene in nisi čist prepričan kako boš sfuru. In pozabš na to, kaj bo pol, ker včasih si morš zrihtat, da ti je fajn zdele. Pa čeprou si boš mogoče enkrat kasnej želel, da bi bil pač totaln kreten in bi ga blo tko ful lažje zradirat iz lajfa. Ker zdj ga kr ne morš. Sometimes we're kind of stupid that way.