The next hour was three hours long.

I wish.

Zadnje čase bi res rabila, da bi se kakšna ura podaljšala na tri ure, mogoče bi blo še boljš, če bi se na pet.
Tale jesen je napeta, kot že dolgo ne, tolk vsega se dogaja, da komi sledim. Dom je skor samo še postelja in jutranji čaj na terasi, občasno sobota na tržnici in kava pri Majolki. Ostalo je služba št. 1 in služba št. 2, ki počasi napreduje, za moje pojme seveda prepočasi. Ampak potrpežljivost je božja mast, pravjo naša mati in js to poskušam upoštevat. Kar ni služba je pa družba. Družba je fajn. Čeprou se nam vid, da se staramo :)

Oh in ja, nov mobitel me je postavu na realna tla, da sm dejansko že uzad, kar se tiče 'tehnologije' in možnosti, ki jih ta ponuja, tko da sm bla ene dva dni skor mal u šoku. Ampak zdj sm že na zeleni veji in android je zakon. Čeprou zihr še vedno ne znam polovce tega, kar se z njim da počet.

Vmes se je zgodila še deseta obletnica mature. In alma mater. Kar na naši gimnaziji, ki je tko gostoljubna do svojih bivših dijakov, da jim za obletnico posodi svoje prostore. Z bivšimi razredi vred. In super lepim atrijem, ki v naših časih še ni bil urejen. Zašpilan je bil simpatičen Gaudeamus igitur v simpatični zasedbi dveh violin, klarineta, saksofona in enga od ta večjih trobil. Bla sta dva govora, ostalo pa je bilo simpatično druženje ob prigrizkih in (tudi alkoholni!) pijači. Ljudje so večinoma isti, mnogim se na levih prstancih svetjo prstani, kot se za škofijsko gimnazijo tut spodob, pa majo tut otroke. Eni smo pa še vedno prbližn isto podivjani oz. zblojeni, odvisno od dneva. Nekaterim se je čas zavrtel kr nazaj, ker zgledajo boljš in mlajš kot v četrtem letniku, drugim se je čas ustavu. Tut prfoksom. Naša četica 4.c se je po stari navadi po druženju v atriju še mal zataknila na pivu.

In unrelated news, sm zamudila Klemna Klemna v Šiški. Baje se mi obeta roadtrip to Beograd. Zdj zdj bosta na svet privekala dvojčka, katera že napeto pričakujemo. Vmes mi pa ne bi škodu kakšen dan na morju. Mogoče bi me tja zapeljal ta, ki me danes jutri pelje na kosilo.

Everything goes wrong all at once.

Pravi tanevemker Murphyjev zakon.

Če maš srečo, gre res vse naenkrat narobe.
Na primer: zbudiš se v vetrovno, mračno in hladno ponedeljkovo(!) jutro.
Sedeš v avto v garaži, zapelješ do rampe in dvižna vrata ne porajtajo, da si tm. Prtiskaš k en moron na daljinca, ni fore. Pač počakaš na razplet situacije, kar pomen da elegantno zamudiš v službo neki čez unih akademskih petnajst.
V službi hitr pržgeš računalnik in se lotiš pisanja gradbene knjige, ker z njo itak že en teden zamujaš in si že na polovici in lih k hočeš stisnt 'save' zagrmi k pr norcih in zmanjka elektrike. In s tem tut tvoje pol gradbene knjige.
Ko že skor preboliš to izgubo in se pač lotiš zadeve jovo na novo, se miška neha premikat. Ne dela. Sploh. Mal pomodruješ, potem pa se odločiš, da brezveze modrovat, ful bl efektivno bo pač it po novo miško.
In nabavš novo miško in dela. Super, edin mal bedn je, da maš pač tok star komp, da mu že mal zmanjkuje USB vtičnic, spotoma pa pogruntaš, da najbrž sploh ni crknla ta stara miška, ampak un predpotopn okrogl vhod zanjo.
Nč hudga, zdj vse dela. Dokler ne crkne mobitel. Resnici na ljubo, Matilda hod po njega kakšen mesec že, pa ga kr ne dam, ampak zdj je očitno on obupu nad mano. Treba bo zamenat.
In prečekeram mau bl natančn sceno in itak me skor kap, ker mobiteli so dejansko zmer dražji namest zmer cnej. WTF?! Mislm okej, sej ne rečem, razvoj pa to neki stane, sam 400€ za mujota je pa mal tumač. In še bl tumač je, ko se ozreš okol sebe in vidš, da dejansko tričetrt folka ma mujote za 400€. WTFx2?! No, očitno bi js tut mela mujota za 400€, sam ne bi jih plačala. Ane. :) Tko da, očitno bom prisiljena dat za mujota moj maksimum, kar je 200€, ker tehnološko nazadovat pa lih ne mislm. Ane. Če nism tacajt že zamudila tiste akcije. Ane. K dons mam res tako srečo, pa to.

I should come with a warning label.

"If you're going to try, go all the way. Otherwise, don't even start. This could mean losing girlfriends, wives, relatives and maybe even your mind. It could mean not eating for three or four days. It could mean freezing on a park bench. It could mean jail. It could mean derision. It could mean mockery--isolation. Isolation is the gift. All the others are a test of your endurance, of how much you really want to do it. And, you'll do it, despite rejection and the worst odds. And it will be better than anything else you can imagine. If you're going to try, go all the way. There is no other feeling like that. You will be alone with the gods, and the nights will flame with fire. You will ride life straight to perfect laughter. It's the only good fight there is." 
- Charles Bukowski, Factotum

Odločitve, odločitve... Če se zdele neki časa ni nč kej toook posebnga dogajal na moji fronti, se bo pa od zdj naprej ful. Včasih je treba zdrezat na plano vsa jajca kar jih premoreš in probat neki nardit. In to je moto tega tedna.

Cojones. 

Delat!

Žvet!

There's nothing a new pair of shoes can't fix.

No, sm že prebolela vikend najstniško eskapado, sestavla cel film in se odločila, da sploh ni tok slab.
In se počutim mnogo bolje.
Tut zato, ker -> a new pair of shoes! Seveda.
Visoke pete se na mojih nogcah malkrat znajdejo (čeprou mi u bistvu ne bi škodl, ane), sm pa zato die hard fen Onitsuka Tiger mexico 66 in ergo sm si privoščila nove :)))

Sm jih že dolg gledala in končno so jih dal na razprodajo. In tko bojo tele mexico 66 'special edition zodiac' na moj naslov iz Kanade priletele že za malo manj kot 50 evrčkov. I just looooooove the internets! :D

I took hold of the room with both hands and spun it. When I had it nicely spinning I gave it a full swing and hit myself on the back of the head with the floor. Vol. 2.

Torej res ne vem, mogoče se mi je mal poslabšal. Konc maja sm namreč že ugotovila, kok je neumn met mačka. Če bi bil problem sam u mačku, sploh ne bi blo nč hudga. Ampak yours truly ni navajena met 'moralnega mačka'. Pa sej ne, da sm kj ne vem kakšnga ušpičla. Ker u bistvu niti nisem, ampak come on! kok neumn, no. Ne morš se ga pr osemindvajsetih nalit, k da bi jih mela 15... No, ampak točn to mi je ratal. Prouzaprou niti ne vem kako mi je to ratal, ampak najbrž je lih v tem trik, ker če bi vedla, pol mi najbrž ne bi ratal, ane. (Responsible drinking is my middle name, pa to ane, heh). Sm pa precej zihr, da so ble pretežn krive tiste kao mejhne epruvetke jegra. In sevede moje pogumne roke, ki so jih zlivale po mojem še bolj pogumnem grlu. Khm. Ja. Svašta.
Enivejs, nedelja je bla temu primerno zanimiva. Podrobnosti niti ne bom razlagala, ker preneumn vse skupi.
Ampak, qrc gleda vse skupi, vsake par let morš mal 'ausglajzat', ane.

In other news: projekt z delovnim naslovom 'lepa petra' teče, sicer bolj počasi, ampak teče pa. Rezultati bodo vidni kmalu, predvidoma še v tem tednu. Kar je uredu.