Long overdue, I know.
Torej, opažam, da zadnje čase ne morem pisat, kadar nism čist pr seb. In trenutno opažam, da nism čist pr seb. Nič ni narobe, a obenem nič ni čist prav. Ena čudna melanholija lebdi okol mene. Se ne bi preveč ozirala na to, vsak ma pač svoje ups and downs, ampak tut nova frizura ne pomaga preveč. Pa je res dobra. Človeški (raz)um je res ena čudna reč.
Lih tok čudna, k usoda. Al pa naključje. Ni čudn, da gresta tok dobr vštric. Še bl hecna reč je pa tale lajf, vedno znova me preseneča, kakšne zgodbe nam pošilja na pot. Ene nove, na pol neverjetne. Druge stare, na pol zaprašene. Tretje nekje vmes, nikol prav dokončane, iščejo novih koncev. Četrte se ti silijo pred oči, pa jih poskušaš nekam stlačit, zaklenit in požret ključ. Pete so take, za katere še nismo dojel, da jih je konc. Tko, malo morje zgodb je, zdj pa pogrunti katera je kakšna.
In a lahko že končno ta presnet sonce posvet, no?!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Blogger news
"/>
<a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>
1 komentar:
Sonce je treba ujet, kadar sam ne pride naokol. ;)
včasih pa je resničnost bolj čudna od fikcije, čim manj prostih koncev vrvic in se lepše in predvsem lažje živi...
Objavite komentar