Z debelim flomastrom je ful zajeban pisat. Vol. 12.

Btw, vsem računovodjem resno aplavdiram. Accounting is no joke.

Her voice was light and dry now, like the perfume she didn't like to wear at the office.

Torej, ta lepga policaja nisem več srečala, kar je v bistvu dobro, a obenem tudi ne, ker je bil res lep. Whatever, bygones.
Te dni sem počela tisoč  in eno stvar in bla bizi in brez domišljije. Januar je res en tak beden mesec, ko se ne dogaja nč posebnega, razen en cel kup dela, kar je mal smotan, ker naj bi bla zima naša bl 'počasna sezona' in zatorej čas, ko gremo ponavad lahko mal na dopust al pa vsaj mal afne guncamo. No, letos temu očitno ne bo tako. No sj, nč hudga, ane, dela se dandanašji brani le norec.

And on that note, kljub temu, da se tle na splošno izogibam političnih tem, pa tokrat moram priznat, da mi je bilo, kot mnogim drugim, dober mesec in pol vsak dan bolj slabo, sobota pa bila le češnjica na smetanci. Ob 'novem' naboru starih frisov se počutim vsaj rahlo nenavdahnjeno (da se izognim neokusnostim), pa tudi slabost se še ni čisto pomirila. Sumim, da bo temu še nekaj časa tako. Bljah. Politika je gnila, tako gnila, da bo še mene zamikal, da bi se je lotila.

Spotoma sem se v prvih 14 dneh tega gnilega januarja uspela še začuditi sposobnosti življenja, kako nas zvito prisili v kompromise, za katere nikoli nismo mislili, da jih bomo morali sprejeti. Tako zvito, da sploh ne opazimo, da se je kaj spremenilo; ko pa se končno zavemo, je marsikdaj že prepozno. Al pa tudi ne. To je tko k tista zgodba z žabo. Če jo vržeš v krop, bo skočila ven; če jo daš v mrzlo vodo in jo počas segrevaš, se bo pa skuhala. Al tko nekak. No, večina se nas najbrž počas kuha. Ker ne opazimo, da poln lonec vode na ognju pomeni krop. Prej al slej. Dost bedn.

On a lighter note, ko smo že lih pr gnili politiki pa to, priporočam v ogled relativno frišn film  The Ides of March. Sicer je spin doctor tema že mal znucana, ampak tale ni lih čist navadni spin doctorjevski zaplet, ampak je mal bl iz ozadja. Men se je zdel kr kul. Tale Clooney res ni lih za odmet, in čeprav se mi vedno zdi, da njegovi (ta politično navdahnjeni) filmi res niso na prvo žogo, ampak vedno poskuša odlupit ene dve plasti globje, mi ta (sicer večino časa v betonu utopljen) komunikološki duh ne da miru in si ne morem pomagat, da vseen vidm mal neke naivnosti zraven. Kar mogoče niti ni slabo. Ne morjo po svetu sam ciniki hodt, ane.

And on a much much much lighter tone, komi, ampak res komi, čakam rojstn dan. Letos me prou boli, da bom en let starejša, itak sm v marsikaterem pogledu še zmer totaln otrok, kar je super. Upam, da bo zmer tko. Aja no, komi čakam pa zato, ker imam na sumu, da bo to en boljših rojstnih dnevov ever. Par mojih najljubših ljudi, mini roadtrip k sosedom, Cafe Bravo in super muzika (link spodaj - wink wink). In vse to že čez 10 dni! Tko da, če že misl sneg past, nej pade nasledn pondelk, al pa tork. Bom vsaj kej mela od njega.

That's the trouble with cops. You're all set to hate their guts and then you meet one that goes human on you.

Vsak, ki pozna yours truly, pa tut vsak, ki je prebral kaj več kot le prvo stran tegale blogca ve, da yours truly ni lih naklonjena avtoritetam v uniformah, še posebej pa ne tistim, ki delajo red po cestah, kot smo že večkrat ugotovili. No, kljub mnogokratnim srečanjem (mi je res žal, da sem nehala štet) z raznovrstnimi policaji ter še bolj raznovrstnimi radarji, lizikami in načini ustavljanja, pa se do te sobote še ni zgodilo, da bi yours truly pihala. Če vse natančno premislimo, je to precej čudno, ker ponavad me ne ustavjo lih sred dneva. No, tudi tokrat me niso ustavl sred dneva, ampak resnici na ljubo, tut še ni blo tok ura, da bi ta prvi že hodil na šiht. In še drugič resnici na ljubo - bla sem izvrstna tarča. Odpeljala sem se izpred lokala, kjer je pol ure nazaj potekal splošni pretep, kjer je morala posredovat tudi policija, peljala sem se prehitro in spotoma sevede menjala CD v radiu, ker mi je sevede zapasala mal drgačna muska, torej predvidevam, da ravna linija vožnje ni bla lih čist ravna. Perfektn, sj pravm. Policaja sta se sevede vzela od nikoder (kasneje sem izvedela, da sta zato, da sta ustavla mojo bogo škodico, prehitela peugeot coupe-ja(wtf?!)), pridrvela za mano kot snete sekirce in me seveda ustavla z lučkami in sireno. Že spet! To mam namreč najrajš. Not.
No, pa me ustavta, pride policaj št. 1 do avta s svetilko, pa dam dokumente, pa me spet pokliče po imenu (!), ampak me vsaj ne tika. Me vpraša o alkoholu v zadnjih 24 urah in js se seveda zlažem. A sploh kdo po pravici to pove? Seveda mi odredi test. Okej, ni problema. Razn tega, da je blo mraz k svina. In js piham in res piham in un klinc od mašince skos neki jamra, da ni dost dobr. Ja pa kva bi še rad od mene?! In bl k mi policaj razlaga princip, bl se mi zdi da delam točn tko, pa kr ne rata. In potem me ma že polcaj počas dost in s tonom, ki mi da vedet, da ve, da ga zajebavam (čeprou ga res nism, ane, sam mal me je že živčno naredu  pa zebl me je k cucka) reče, da nimam neskončno poizkusov, in mi že neki grozi kr z avtomatskim odvzemom izpita (čeprou - a se to sploh da?), ko končno spregovori tudi policaj št. 2, lep kot slika, visok kot (nevem, recimo) telegrafštanga, in grem stavt, da pod uniformo izklesan kot David, neki v prijaznem stilu kao rileks sj ni panike in js še enkrat pihnem in hvala bogu je bil tist klinc od mašince le hepi z mojo sapo. In js sm bla še bl hepi, ker sm pihnla bore malo. Pa sj mi je blo jasn, da ne bo panike, sam vseen - prej sm se pa le zlagala, ane. No in ker sem pihnila bore malo (ali pa kljub temu), me ta lep policaj vpraša: A ste mogoče mladi šofer? Oh, mladi gospod, vi ste pa res prijazni, sem si mislila medtem, ko so se mi usta sevede razlezla v nasmeh do ušes, in sem odgovorila, da to že vsaj osem let nisem, ampak res najlepša hvala na komplimentu. Eden boljših do zdej. In potem se je še nasmehnu in lej ga zlomka, še zobe je mel kot domine. No, potem sta me poslala sedet v avto, medtem ko sta onadva kao sestavljala taktični plan al ocenjevala situacijo al kaj, ampak sem ju vidla v retrovizorju kako pokata štose na moj račun. Itak. No, potem je (na žalost) policaj št. 1 prinesel nazaj dokumente in mi zaželel srečno vožnjo in lahko noč, in js sm rekla hvala enako, čeprav me je popadla ideja, da bi mu rekla, nej reče policaju št. 2, da če ni oženjen, da me loh kdaj km pelje. Pa sem se potem zadržala, ker sicer bi se prav znalo zgoditi, da bi še enkrat dobila za pihat, ker prvi test očitno ni bil pravilen.
Enivejs - moral of the story? Vsi policaji bi morali biti kot policaj št. 2: prijazni Adonisi v uniformah, pa bi blo moje življenje precej lažje.

I didn't see what she did to him with her knee but I could guess and it hurt him.

Tale 2012 mi tko beži, da je kej. Evo ga, januar je že na tretjini, js pa komi začenjam pisarno organizirat na novo leto. Fascikli so dons pršli, ampak se mi ful še ne da šlihtat stvari, ker je ful bl luštn met vse pomešan na mizi. Ker pisalna miza se mora nekak skladat s splošnim razpoloženjem, ane.
Aja, spotoma sem seveda pozabila tut na blog, čeprou mam miljon idej za pisat in miljon zadev, k so me čist razpičle, ampak sem se nekak odločila, da bom probala mal manj pizdit tle gor, ker en Nergač na blogosferi je več kot dovolj. Rajš bi kej pofilozofirala, tko kot sem včasih, ampak opažam, da se res staram, ker vsako filozofiranje ostane v osnutkih, ker se mi 5 minut potem ko zadevo spišem, zazdi preneumna za kamorkoli. Samocenzura je hudič.

In other news, sem včeri razmišljala, da je pa mrbit čist možn da 4 leta peroksida na glavi pustijo kej posledic na možganih in organizmu, zato sem se za dons naročila pr frizerju in bom zdj kej druzga k blond. Kdor me pozna ve, da so 4 leta zame kr grozn dolgo obdobje za eno barvo, (sploh glede na to, da sem v srednji in na faksu zamenjala vse farbe in njih kombinacije, kar si jih loh zamisliš), ampak blond v vseh odtenkih mi je zelo sedla, da o občasnih šalah na lasten račun sploh ne govorim. I was thinking red for today. Bomo vidl, kako se bo izšlo.

In no so much other news, če se kdo sprašuje čemu tak naslov, naj mu odgovorim, da še zmer nism srečala nobenga pametnega desca, mi pa še zmer en neumen gužvo dela, zato razmišljam o tem, če bi ga morda k pameti spodbudilo dejanje opisano v naslovu. Sej se nagibam k mnenju, da ga najbrž ne bi, ampak vseen - filing bi bil pa zihr gud.