Cinema should make you forget you are sitting in a theater.

... je rekel Roman Polanski.

Nocoj sem bila v kinu. Filme mam rada. Do kina pa mam tak love-hate odnos. Rada mam kinodvorane, temo, obrise glav v svetlobi platna. Uživam, ko me zgodba utopi. Ko sem v filmu. Ne maram pa trenutka, ko se prižgejo luči in moraš domov.

Catch me a catch.

No, čudoviti časi študijskega dopusta so minili. Yours truly je zares na šihtu, 8 ur na dan, 5 dni v tednu, pa vse to. Nč več tko k prej, k sm loh kej od doma nardila, al pa sam mal skočila v pisarno, kadar se mi je zazdel. No, no, those times are over. Pa nč hudga, prouzaprou ful uživam. Edina smola je to, da se mi popoldne nč, ampak res nč ne da. Diploma pa spet čaka boljše čase. Še dobr, da je skor fertik. Al pa kej. :))

Naravnost na rt me je vrgu moj horoskop za ta teden. Js nism lih usekana na horoskop, ga preberem, pa tut precej prec pozabm, ker je ponavad čist nerelevantn za to, kar se mi dogaja. Well, not this week. Tkole gre:
Z nekom imata prav poseben odnos, nekako sestavljen iz namigov, slutenj, pogledov, skrivnosti. To vam trenutno ustreza, saj niste pripravljeni na kake dolgoročnejše korake in tudi na drugi strani imate osebo, ki vam je glede tega podobna. Morda še bolj neodločna, kot ste vi, čeprav se zadeve lahko zasučejo pozitivno, in sicer sredi tedna.
Moving along. Sej se vsi spomnemo posta o revcah pa junakih, ane? No, prou fascinantno je, kako se nism zmotila. Sploh zadnji odstavek je bil zadetek v polno. Revca se je spotaknila (no, pretiravam, neki časa ga že opazuje, hihi) ob nekvazi junaka, sam da on ne ve, da je nekvazi junak, ona se pa dela, da ni revca. Oumajgad, nej me plis edn s kladvam po glav užge zdele prec. K da ne bi mela nč pametnejšga za počet. Desci!

Don't worry. I'm still here. Somewhere.

Men se je tolk nadogajal v dneh odkar sem zadnjič kej smle naškrabljala, da je kr kej. Bla sm na treh koncertih, odigrala 10 plus rund namiznega fuzbala (od tega več kot pol zmagala), skor fentala enega od roditeljev, spila ene par perov preveč, skor resno začela hodt v službo (a si prigovorila še minimum en teden dopusta), pozabila vrnt knjige v knjižnico, prepozn pršla domov (ker se je prestavla ura), ratala neskončno lena, končno bla v mestu na kavi, kuhalapospravljalahodilavštacunoinvsetestvari zato da bo od mami kolen prej boljš, bla na jazz predavanju in večeru balboe, da sm pa vedno na voljo za nasvete in brce v rit, je pa itak splošno znano. Pa še bi se kej najdl. Predvsem pa že 14 dni kao končujem diplomo. Ampak res končujem. Js sm že čist pr konc. Ampak kr naenkrat ne vem kaj bi in kako bi. Da sploh ne govorim o uvodu in zaključku, ki sta že od zmeraj moji največji nočni mori. Ah, sej je useen. Bo že.

Aja, u pondelk sm gledala Trenutek resnice na TV3. O bohpomagi, no. Nov vrhunec slovenske televizije. Ampak okej televizije, ljudi!!! Sori, ampak če si tolk debilen, da greš na tv priznavat 'skrivnosti' (ki, bajdvej, sploh niso nujno tolk neškodljive) in si s tem potencialno frderbat lajf, da o 'ugledu' sploh ne govorim, pol pa izvoli. In iz principa te bom gledala. Hehe. Not.
Tale mož od kmečke Cirile je bil izvrsten prvi kandidat. Debilen fotr, ki je ženo prevaral kar tako, pa prevaral ko je bla noseča, pa jo mal pretepu, pa zjebu sina odvisnika, pa ne vem kva še, ni mel po vsem tem tolk jajc, da bi po pravic povedal še, da si želi lih tolk prepoznavnosti, kot jo ima njegova žena. Ne sam, da je kreten, še lažno skromen je. No in evo, ego je zmagu in dnar je šel rakom žvižgat. Podzavest govori na telesu močneje kot zavest, zato ni dost, da ti po pravic poveš, ampak morš še globok pobrskat, kaj je sploh res res.
Uglavnem, men se je ob tem debilnem fotru obraču želodec, zraven se mi je pa še bl debilna zdela njegova žena. Sori, tazga desca vržeš iz bajte 20 let nazaj, ne pa da greš z njim na Trenutek resnice oprat 21 žeht fejst svinjskega perila. In vse to za le 50 tisoč evrov. Ne bi rekla za miljon, da greš pol loh do konc lajfa na Papu Novo Gvinejo in si mislš - mejte se zarukanci.