Voščilnice?

Nikoli ne pišem voščilnic ob praznikih, a letos mi je bilo zaradi tega prvič resnično žal.

Prazniki. Puzo. Piflanje.

Letošnje božične praznike sem preživela precej stress free. Ponavad moram najdt zavito pot med količki, ki so ponavadi v obliki vprašanj: Kje boš na večerji? Prideš domov? Boš pri mami? Boš pršla vsaj da pokadimo in poškropimo? Letos teh vprašanj ni bilo. Bil je le klic od fotra v pondelk popoldne: Kakšn maš kej plan za dons? Sm rekla, da ga nimam. No prou, je reku, a prideš na večerjo ob sedmih? Pridem, sm rekla. Evo - a je tolk težko prijetno se zment? Očitno se da :).
No, in sm šla na večerjo, še od božička sm darilo dobila, najedla sm se k bomba in šla dam. Izvrstno.

Včerajšnji dan sem posvetila še zadnji (sem že mislla, da sm vse prebrala) dotlej neprebrani knjigi Maria Puza - Družina: nepozabni Borgijci in jo tut celo prebrala. Ni lih čist mafijska, ampak kaj so pa bli papeži v renesansi druzga k prvi doni? Priporočam.

Dons pa že drvim naprej v nove zmage - spet se učim mednarodne odnose. Bljak.

Yes, it's gettin' old, I know.

Ampak res sovražm bit prehlajena.

Pol urce nazaj sm bla poklicana, če grem mau ven, mau u Lublano.

Joj, če bi bla zdrava, prec bi šla, ker mi je že res bedno doma. Ampak če bi šla, bi bla jutr spet na istem kot, hmm..., recimo u sredo. Gnila. In zato nism šla.

Res sovražm bit prehlajena.

Še zmer.

Je že četrtek, js pa še zmer z nosom k Rudolf in glasom k pevc od Him. :(

Prou ne maram bit prehlajena. Najbl mi gre na živce zvečer, ko se uležeš v posteljo na stran in se ti samo ta spodnja nosnica zamaši. In vlečeš zrak čez ta preostalo in te prou zebe vanjo in čutiš kako je posušena. In se obrneš in se vse pretoči v drugo in jovo na novo vedno znova. Grrrr!
In še delam zvečer. Dober večer, izvolte številko pa še par bacilov za povrh, hehe :))
Da sploh ne omenjam tega, da v bistvu že en teden nism bla na Šumberku in da me bo Serđo auslezvou, ko pride nazaj. :(
Pa še nč mi ne gre v glavo, ker koncentracija neobstoječa, js se pa kao učim. Sure thing.
In precejšen dolgčas. Ker že dva dni skos doma.

Uglavnem, kakšna beda. Še zmer.

Tri dni sem se otepala,...

...pa se me je vseen prjel.

Že v petek sem mela filing, da se me neki loteva. Pa sm se filala z vitamini, aspirini, spirulinami in vsemi takimi dobrimi stvarmi. Še ven nism šla, da ne bi zbolela. No, pa ni ratal. Dons je nos ibr zabasan, grlo prav nesramno prasklja in glava je nekam čudna.

Kakšna beda.

Oh, my.

Serđo je prejšn teden spizdil v Ukrajino rihtat neke papirje. To sevede pomen, da se js zdj sama podim po Šumberku. Ne boste verjel, ampak sem se že dvakrat pridno skidala tja. V pondelk in v sredo. Mogla bi se še dons, ampak me neki grlo zajebava. Bom šla raj jutr. Dons je premraz. :))

Učeri sm začela job v kulturnem domu. Šipanje kart in pedenanje garderobe. In lih učeri, na moj prvi dan, all hell broke loose. Namreč lokalna plesna šola je mela nastop. Tri runde. Mejhnih frocev. In njihovih mam, očetov, babic, dedkov, tet in stricev. Ježeš. Vpitje, cviljenje, skakanje, divjanje, plezanje po kipih. Prfoksi pa nč. WTF?! Sm bla primorana grdo gledat. Je blo vsaj za en odtenk bolš.
Dons se nadejam mjčkn bolj umirjenega večera - zveza gluhih ma neko predstavo. :)

Berlin Rocks!

Evo mene nazaj. Nism pozabila fotoaparata. Juhu!
Sj sm bla že u soboto nazaj, ampak še nism bla tolk pr seb, da bi kej napisala.

BERLIN. JE. ZAKON. Tm je tkooooo kuuuuuuul. Kr vse je kul. Od folka, do ulic, do božičnih sejmov, do zadev k so nujne za videt. Res kuuuuuuuuuuul.

Ja, glede na to, da sm bla polnih pet dni tm, bi lahko kdo reku, da nism lih velik pregledala. Ampak pa kaj pol. Men ni point letat k sneta skirca od ene znamenitosti do ta druge. Morš tut mal viset in gledat folk in dinamiko in vajb celga placa. Pa pogledat kej ne čist nujnega.

Tko da ja, sm pogledala: itak zid, pa brandenburška vrata, pa Berliner Dom, pa Fernseh turm, pa židovski muzej, pa filmski muzej, pa olimpijski štadion, pa Dalijevo razstavo, pa Marienkirche, pa Kaiser-Wilhelm Gedänkniskirche, pa postajo Zoo sm vidla ene parkrat, pa Hauptbahnhof, pa en uč sm vrgla na spomenik holokavstu. Poleg tega sem relativno dobr pregledala Kreuzberg, Potsdamer platz in Alexanderplatz, pa še kej sm zih pozabila naštet. Bla sem v dveh neskončno kul domačih pivnicah/gostilnah/pajzljih, indijski restavraciji in rock klubu. Med drugim sem pojedla tri kebabe (in vsak je bil boljši od prejšnga, presenetljivo pa celo cenejši kot doma) in dve klobasi. Popila sem več piva kot prej v celmu lajfu. Najboljši je Berliner Kindl. Sm ga prnesla tut domov. Itak.

V živalskem vrtu nism bla. Ne, kjub temu ne, da je meu lit ta teden Knut rojstni dan in dve fešti ob tej priložnosti. Brezveze. Kogajebe.

Zelo kul so božični sejmi, ki jih je povsod dovolj. Tm se loh naješ in napiješ za relativno uredu ceno. Sploh je pa kul, ker na štantih prodajajo vse sorte dobre robe domače proizvodnje. Ne pa poflna tko k pr ns. Tm dejansko loh kupiš darila za praznike. Od ledrastih kap do unikat nakita. Pa vse sorte slatkiše in klobase. Pa itak kuhan vin. Močen kuhan vin. U škorenjčkih :)

Kr precej sem zapravla. Berlin pač ni pocen. Ampak nism pa tut praznih rok dam pršla. Mam nove superge, dve majci, pulover in uhane. Ostalo sem pojedla, popila, zvozila s tedensko karto za mestni promet, vstopnine, par kav, kartic in znamk.

Mesto ma takooooo dobr vajb. Najbolš je u Kreuzbergu. Antikvariati eden na drugmu, second handi na vsakmu koraku, kul ljudje in tuja hrana. Definitvno bom šla še. Najrajš spomlad, da do takrat kar največ našparam in grem tja u šoping. Človk bi si mislu, brezveze - H&M, Newyorker, Orsay in podobna jajca so tut u Lublan. Točno tako, ampak trik je u lokalnih ta malih štacuncah, kjer majo pa tako kul stvari, da bi najraj kr cele štacune dam nesla :)

Itak je pa najbolš na kavi sedet, pa ljudi gledat. Vidš vse sorte. Na podzemni pa itak. Že ta prvi dan nam je ratal srečat enga totalnga šizofrenika, k ni čist točn vedu kaj bi rad. A bi izstopu al še ne še, pol ga je kr neki pičl in je začel folk (al pa nas?!) intenzivno nadirat z prekletimi naciji in potem je jadrno odvihral. Res luštn :) Vidla sem samo eno subkulturo in to predtazadn dan sm na Alexanderplatzu uzrla skvoterje. Nobenih drugih. Hecn.
Drgač pa nenavadno mal res čudnih ljudi. Ko sm bla u Frankfurtu je bil res čudn vsak tretji. Tle pa ne. Kul.

Ja, u povprečju sm nardila 14ooo korakov na dan. Safr. Pa skos je veter pihu. Pa 90% vlažnost. Dež pa tko tko. Pet minut ja, pet minut ne, potem pol dneva sonca pa 15 minut ibr naliva. Tko no - napeto :)

Dalijeva razstava je bla točn to kar sm hotla. Ni bla lih tolk ogromna kokr sm mislla, da bo, je pa mela tiste risbe in slike, k se jih redko vidi. Zelo zadovoljna.

Aja, pa zid sploh ni tko brezveze kokr vsi pravjo. Da kao prideš tja in vidš in rečeš: A to je to?! Ne vem kaj jamrajo. Prou kul je. Sej ga je 1,3km. In če hočeš ornk pogledat vse malarije, ki so na njem, maš kr za eno uro dela.


Ja, še bom šla nazaj. Ker je še tolk ostal nevidenega.

Brrrrrr Brlin.

Jutri odhajam. Me bodo oča peljali na aerodrom.

Sm na wetter.com ugotovila, da bo cel teden scal. Come on! Brezveze. Pa ful dobro napoved temperature majo: najprej kolk stopinj dejansko bo, pol pa še kot kolk stopinj se bo to občutl. In pol je recimo za nedeljo napovedanih 4 do 7 stopinj, ki se bojo čutile bl kot -1 do 3. Super.

Pa ful mam težave s pakiranjem. Spet. V Egipt sm šla z 12kg prtljage. Milsm, da tokrat ne bo šlo tko na izi. Prvič ker zima. Drugič ker spalna vreča. Tretjič ker ogromno naročene robe, k jo morm pod nujno s sabo prnest: 1,5kg potice, pa 2 kranjski klobasi, pa pol kile barcafeja, pa 2 šteke cigaret, pa prospekti o Sloveniji, pa zih se bo še kej najdl. In to vse nej js zbašem v moj ubogi ruzak? I think not. Zvečer si grem sposodit kufr. Hvalabogu.

Sicer pa je baje takle cajt v Berlinu precej fletn. Začel so se že božični sejmi in tm baje ful dogaja, kuhan vin pa vse te fine stvari.
Poleg tega sm tale datum prou fino ubodla, ker je na Filmbühne Wien razstava Salvadorja Dalija, kar je definitivno neki za mojo dušco. Sm brala da je ogromna in vsi jo hvaljo kok je najboljša. Pa 9 evrov košta. Komi čakam.

Predvsem pa ne smem pozabt fotoaparata. Če že Egipta ni vidu, nej vsaj Berlin ane.



P.S.: Držte pesti, da avion dol ne pade.


P.P.S:

Aja, pa natikejte kondome.