Still rockin'. And rollin'.

Hehe. Sam res.

Okej, priznam, letošnji line-up na Rock im Parku je bil prcej bl soft kot prejšnja leta, ampak mislim, da je blo bogovom rocka vseen kr zadoščeno :)

 Tkole je zgledalo prizorišče u petek okol pol treh.

Petkov štart ob petih je kr ratal, sploh glede na to, da smo zares štartal že 15 čez. Bravo mi! :) V Nürnbergu, pravzaprav pred hotelom, smo bli ob pol dvanajstih. Bi rekla, da kr uredu, glede na to, da je blo treba jt vmes precejkrat malcat, tankat, lulat, kupvat kape z lasuljami in podobno. Potem pa odvrži kufr v sobo, popij pivo na hotelski terasi in se odziblji proti odrom, ker tam te čaka obilica luštnega časa.
In res ga je blo. U petek smo poslušal marsikaj, najbl fini so bli Hurts in Coldplay. Mmmmm. Hurts u živo je čista poezija z live godalnim kvartetom in res kvalitetnim vokalom. Najbl zanimiv je pa videt pevca, ko se smeji. Po vseh tistih resnih in trpečih videospotih prava osvežitev. Coldplay so pa itak zakon, to sem vidla že dve leti nazaj na Danskem, tokrat so pa spet užgal zelo dober koncert, mogoče so mal falil z naborom komadov oziroma zaporedjem, ampak sicer pa ena a. Pa pevc je še zmer tko simpatično fouš na trenutke, hehe.
Sobota je bla bl hard obarvana, še enkrat sm mela priložnost videt Avenged sevenfold, kar nikol ne škoduje. Res je bla fešta in dober koncert ful, vzdušje čist adijo, kr mal se nam je snel, mogoče še bl k u Milanu. Sploh je pa kul, ker je na big screenu pevc res velik in njega res rada gledam :)
Zvečer pa System of a down. Tle se nam je šele res snel. Že začel so s Prison song, pol pa skos sam bl in bl in še več, Chop suey je bil ene šesti komad, nam se je pa itak čist odpelal, ker za vse ta komad tok enih spominov s sabo nos, da je kej. Čist me je presenetl, kok dobri so bli u živo, ker prej se je skos govoril, da so čist zanč. To sicer ne bi blo zlo čudn, glede na to, kok zajebano musko igrajo. No, bli so dobri in točni, vokalno in inštrumentalno. Prou neverjetn, prouzaprou.
In pol je bla že nedelja in mjčkn bl oblačn vreme, kar je čist sedl, u petek in soboto sm js že kr mal cvrčala od vsega sonca, heh. Ker je mjčkn kapljal sm bla js bl na penzionistični varjanti in sm se svaljkala pod strehcami, pol sm skor dušo spustila na White Lies, ker sm mela filing, da mi je pritisk padu na 30/45 in se mi ni več nč dal. No, pol so na center stage energijo mal dvignl Mando Diao, k so bli prou ful dobri. Pol urce kasneje pa se je razpoloženje strmo vzpelo, ker so bli na vrsti Kings of Leon. Uf, js sm tok uživala, ampak res tooook, da sploh ne morm povedat kok. Vajb te muske je men tok kul in v živo je blo še bl kul, ma res najbl dobr. Zaključl so s Sex on fire in Black thumbnail.

Deset minut za tem se je ulil na polno. Strele švigale vsepovsod, kaplje pa velikosti grozdja al pa neki. Kok sm bla vesela, da nism v šotoru! :))) Oh in ja, kako neskončno kul od res fensi hotela, da za en vikend postane rock baza, podaljša zajtrk do dvanajstih, na zadnjem dvorišču pa postavi svojo žar postojanko in free tuše za tiste, ki kampirajo.

Sevede smo v tem vikendu prisluhnl še mnogim drugim bendom, v tem je pravzaprav čar takih festivalov, da spoznaš cel kup nove muske. All in all je bil letošnji Rock im Park totalna zmaga, res cel kup dobre muske, super družbe, smeha, heca, štosov, random anekdot z občasnimi trupelci oz. rdečimi kapicami in podobne hecne stvari. Sicer smo se peljal gor z mojim smrkcem, ki bi za kvalitetno vožnjo po nemških avtocestah rabil kakšnega konjička več, za boljše udobje pa kakšen meter več, ampak jebat ga, gor pa dol smo pa le pršli, ane :)

Tko da, tkole in s tako družbo grem loh na Rock im Park še stokrat. Super.