Zahvaljujoč frej pondelku je prejšn tedn zginu z urnika, kot da ga sploh ne bi bilo. In čist tko se res počutm, ker se mi zdi res prou ful čudn, da kako je to možno, da smo dons že 9ga? Hmmm... Weird shit happening over here.
Pa nič zato, čudnih stvari smo v naših koncih res že navajeni.
Če zdj mal pobrskam po črni luknji, kot sem poimenovala 'prejšnji teden', bi mogoče omenila samo vikend in road trip v MB na žur z razlogom, kamor sem se podala v bistvu samo zato, da bi po množici poskusov enkrat pa le vidla Gutti v živo. Tokrat je poskus uspel, udeležba pa je bla ob šestih popoldne tko množična in tko navdušena, da naslov tele objave vse pove. The music stopped, there was desultory clapping. The orchestra was deeply moved, and played another number.
No, do zvečer se je neki ljudi le nabral, ampak priznejmo, koncert za pregoret od fajnga lih ni bil. Še dobr, da smo mi tok kul, da smo se mel fajn kr tko. Sploh fino je blo pa to, da smo mel s sabo 'designated driver'-ja, kar je pomenil, da je lahko yours truly popila kakšno pivo. In ga tut je. In skor bi popila kakšnega preveč, pa sem se v stilu prave nabiralke spomnila, da so fantje gotov ful lačni in da bi mogoče blo fajn najdt kej za jest, preden vsi popadamo dol. In nej še kdo reče, da nimam orientacije, sm najdla do hrane, potem do bankomata, potem nazaj do hrane in potem nazaj do koncerta. In vse te točke sploh niso ble tok na kupu. Mislm, moj kompas je čist uredu. In vsi tisti kebabi so bli tut čist uredu.
Enihu, ves ostal čas sm se ukvarjala s koristnimi stvarmi, produktivnimi stvarmi, še clo u petek zvečer. En manjši procent časa sm zapravla za manj produktivne stvari, namreč kot ponavad sem spet čist za cajtom in šele zdj gledam True blood. Sj vem. Ampak tut teh 50 minut na dan ni čist stran vrženih, če zravn vozš kolo. Ane. In ne mi zdj rečt nej kolo rajš vozm zuni po svežmu luftu, da bo bolj zdravo. Ne bo bolj zdravo, ker js na kolesu sm nevarna. Drugim in sebi. Zato ga vozm v varnem zavetju doma.
In zjutri sm se zbudila s ful dobrim filingom, zato, ker se mi je sanjal neki ful fajnga, sam se ne spomnim kaj. Nč hudga, k se bo zgodil, bom že vedla, da je blo to to.
5 komentarjev:
Bi se dal zdržat brez pondelkov v tednu. Pa pol brez torkov in tko naprej, do vikenda. :)
Male obsesije v obliki nadaljevank nikol niso stran vržen cajt, pa če s kastrolo sladoleda preždiš eno uro pred ekranom.
Nadzorovane doze lenobe morjo zmer bit. V to sem prepričana.
Hihi, res mam rada tvoje komentarje :)
Nisi edina. :)
S čim te tako zlo navdušujejo? :)
Ne vem, lih ta pravi so. Mal pobožajo al pa drug pogled pokažejo. I like :)
Zadne čase sem se preveč počutu utesnenga v boxu in zato pogled z vseh perspektiv.
Božajo? Ouh the kinkyness of words. :)
Objavite komentar