četrtek, 31. januar 2008

Huh...

Sm že mal pomirjena.

Gospa profesor je rekla, da razpoka ni nč toooolk groznga, da se da kr precej u izi popravit in tut za precej mal dnarja. Da ga bo jutr kr ona h 'serviserju' nesla. Skala s srca odvaljena.

In potem mi
je (da ne bova časa stran metale) na uri dala za igrat svoj čelo. Kakšn luksuz! Res fuuuuul dobr inštrument. In lep.
<- Iz ptičjega javorja
. Čist neki posebnga. Sm ful uživala. In kar je še bolš, 'serviserju' bo rekla, nej mi še kobilco mal pobrus, da bojo strune mal nižje (zdj so fuuul nad ubiralko in morm fuuul prtiskat) in bo bolj tko naštiman, kot je njen. Juhu! Pa najbrž bo že nasledn tedn fertik. Super!

I'm freaking out!


Dons zjutri sm vzela v roke moj preljubi čelo in kaj zagledam?

Razpoko! Oh my god! WTF?!
Včeri je blo še vse uredu, dons pa katastrofa.

Zdele takoj letim h gospe profesor, da mi pove kaj zdj.
Groza!


sreda, 30. januar 2008

Revenge is a dish best served cold.

Zadnje čase mam tolk opravt z otročarijami, da brezveze. Ampak res takimi otročarijami, da jih z lupo pr belem dnevu iščeš. Najhujš od vsega je pa to, da se ne morm ne ukvarjat z njimi. Prouzaprou sm prisiljena ukvarjat se, ker se tičejo direkt mene in so obenem tako zlobne, podle in ob enem brezvezne, da jih tut pod razno ne bom požrla.
Zato jezna.
Ampak za vsazga palca rase. Če bo treba jo bom tut sama vzgojila.

Od tod današnji naslov. Ha.

torek, 29. januar 2008

Bike me.

Najbl zajeban je pa to, če ma človk tolk za počet, da se nima cajta za pol urce usest pa pomislt, kaj bi na blog zapisou.

Tko so zgledal moji dnevi od četrtka dalje. Skos neki. Četrtkovo dopoldne delala, potem hitro hitro na čelo, potem ne vem kva že, zvečer v Cvetličarno na Tide. V petek me je Serđo na Šumberku skor ugonobu, pol me je popoldne še mati vlekla v BTC, kjer sva obedve skor crknle. V soboto najprej delat, pol na family lunch (k je trajal 4ure!!), pol mjčkn frej, pol drug konc familije pride na večerjo. Pol njim spizdit in gas v Lublano bolano, kjer sm čvekala do enih zjutri. V nedeljo sm pa clo mal afne guncala :)
Včeri me je Serđo spet skor ugonobu na Šumberku in mi še navrgel, da pa ne bi blo slabo če bi se ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah (torej dnevih, ko ne crkujem na Šumberku) kšno urco s kolesom okol vozila. Ker zdj, k sm že tolk napredvala ni več dost trikrat na teden po 2 ure po klancih skakat, ampak je treba tut vmes s polnimi pljuči zadihat in srce mal pognat. Right.
Sj to bi blo vse uredu, če bi bil men kolo kul. Ampak men je kolo res bedn in z njim sm prou smotana in skor da ne tut mal nevarna. Predvsem seb. Predvsem ga pa nimam (oziroma mam enga sto let starga, mjhnga, zabasanga nekje v fotrovi ropotarnici-ta me ne mika preveč, hehe). Tko da morm zdj najprej eno kripo za male pare nek najdt in se spet navadt vozt. Krasno.

Pa djmo, let's look on the bright side - sej kolo ma tut svoje pluse, ane. Je okolju prijazen :)

četrtek, 24. januar 2008

"Kr Bomba mi rec."

Dons dopoldne sm po enem mescu spet stala za pultom našega kulturnega doma in sprejemala garderobo mejhnih frocev, ki so prišli na matinejo, predstavo Martin Krpan.

Drugo rundo sm šla tut js gledat, ker se je prej slišala iz dvorane precej kul muska.
No, zdj pa rewind v leto 1997, ko je bil hit leta Outsider. Men je bil ta film zakon. Še bl mi je bil kul ene pol leta nazaj, ko so ga po dolgem času spet predvajal na Slo1. Pogruntala sm, da znam pol dialogov na pamet in sm se ful zabavala. Pa punk muska, pa oldskul pankiči and what not.
Sead (Davor Janjić), Metka (Nina Ivanič) in Kadunc - aka 'Bomba' (Uroš Potočnik). Bomba je bil sploh najbl kul od vseh.
In dons je Uroš Potočnik v predstavi igral Martina Krpana :))

Js ne vem, a se sam men tolk hecn zdi, ampak pol predstave me je zabavalo zgolj dejstvo, da isti tip k je 10 let nazaj igral Bombo zdj igra Martina Krpana, hehe. Sj je bil dobr pa vse, ampak come on! Bomba, noooooo! Vsakmu vsake tolk časa mal na otročje potegne. Js sm pa prva v vrsti očitno :)

ponedeljek, 21. januar 2008

Cool(er).

No, včerajšnja jeza se je že razkadila. Vse se da, če se le pogovoriš. Torej, bit samo prjatu je možno. Kolk sm hitr hotla puško v koruzo vršt, jao. Brezveze. No, spet je vse uredu.

Moving to another subject.
Jeff Dunham je zakon. Prou ne morm se ga naveličat.

Peanut je pa itak zakon: tole spodaj je part one ( drugi del, tretji del)

nedelja, 20. januar 2008

Joyful angriness?!

The joyful part:
O, what a wonderful evening it was!
Po pol leta - happy ending. Al pa bolš rečen - happy beginning. Prijateljica spet nazaj v mojmu lajfu. Res vesela.

The angry part:
Mogla bi se odvadt pisat v afektu, ampak klinc gleda avtocenzuro.
Ne morm verjet, da so desci dejansko sposobni bit taki imbecili. Da so njihovi moralni kazalci dvomljive kvalitete, mi je že dolg jasn. Ampak, da so pa taki neskončni egotripa potrebni otročaji, si pa res nism mislla. In zdj mi je jasn, zakva velja da je prijateljstvo med moškim in žensko nemogoče. Vse kaže na to, da si enostavno ne morjo predstavlat, da se jim kdo lahko upre.
Očitno je edina mentalna funkcija, ki jim na polno deluje, domišljija.

Vdiiiiiiiiih, iiizdiiiiiiih, štej do deset kinda' moment.

četrtek, 17. januar 2008

Prežvela.

Izpit.

Sj ni blo toooolk zajeban, ampak še kr.
Za začetek dve že skor klasiki:
- Naštej karakteristike sodobne mednarodne družbe in razdelaj eno od njih.
- Kako sta povezani zunanja in notranja politika? Opiši vsako izmed povezav.
To je blo tko, da se da relativno hitr iz spomina napisat. Bl sm si glavo razbijala z tretjim in četrtim vprašanjem:
-Kateri faktorji strukture mednarodne skupnosti in kako so pomembni pri t.i. vojni proti terorizmu?
-S ključnimi koncepti dveh poljubno izbranih teorij mednarodnih odnosov razloži razhajanja v mednarodni slupnosti o dodelitvi statusa Kosovu.

Mal sm komunikološko nakladala, vmes pa vpletla par dejstev, par domnev in par izumov. Če ne bo za 6... Glave preč!

No, mal v stilu tretjega vprašanja pa video spodaj. Končn sm ga najdla, potem ko so mi vsi nakladal o Ahhhhmedu in Silence! I kill you! in se režal zravn kot pohane piške :)

Achmed the dead terrorist (Jeff Dunham): tut tuki

Tesno.

Mi je pri srcu. In v želodcu me rahlo črviči.

Približuje se namreč izpit. Najbolj osovražen. Mednarodni odnosi. Ker sooo much to learn, so little free space in my brain, (da sploh ne omenjam avtomatske komunikološke nesposobnosti politološkega nakladanja, sploh pr men, k napišem ta najbl kompliciran odgovor v treh stavkih, placa je pa celo A4 stran, jao)

Tokrat sm se res sistematično naučila vse ta pomembne stvari. In tut precej ta ne tolk pomembniih. In če mi zdj vržejo kkšn super mini detajl v izpit jih bom vse postrelila. In če tokrat spet ne nardim, bom šla na govorilne rezat vratove vsem štirim al kolk jih že res je.

Tko da - držte pesti. Ornk.

sreda, 16. januar 2008

He's back.

No, kot sem predvidevala, me Serđo ni pustu dolg počivat. Je dons že klicu in čez dobre pol urce štart na Šumberk. No, sej če čist po pravic povem, sem že komi čakala. Sicer je res, da bi šla loh tut že kšn dan prej sama, ampak to je booooriiiing :))

Vremenske danosti niso lih za prehvalt, ampak vsaj dež ne pada. Temperatura mi ni znana, ampak ne zgleda preveč mraz. Kljub temu nimam pojma kaj nej dam nase. Jebat ga, spet oz. še zmer bom k en mišelinko :)

Piflanje je še zmer na maksimumu, mal prevetritve možganom torej ne bo škodl.

---------

Edit: pozno popoldne

Šumberk report: Ne morm verjet, kako se da v enem mescu zgnit. Ouuu nouuu. Srce spet nabija k telečji rep, koncentracija je šla čist rakom žvižgat. No, vsaj noge relativno še ubogajo. V pričakovanju musklfibra...

ponedeljek, 14. januar 2008

Mal drgač.

Novo leto, 'nova podoba'.
Spet mal stilske preobrazbe. Učeri me je prjel. In nism mogla več gledat vijolčne. Pa sm zato čist u drugo smer užgala.
Tko kot ko sem bla mejhna: vsakih 14 dni sm sobo obrnila čist na glavo in vse spremenila. Potem sem mal odrasla in sm dobila novo sobo kjer je bilo bolj al manj vse pršraufan na mestu. Ampak se nism dala in sem postlo obračala na vse možne načine :).

Tko zdj spreminjam tale blog. No, sej neki časa je kr zdržu. Pol leta vijolčne. Čist dost :)

-----------

Drgač pa ugotavljam, da je trenutno moj lajf spet precej boring. Ni druzga za počet kot piflat se. Veselje mi nudi moj čelo, sm pa ke kšn kofe, pa dele enkrat se bo Serđo javu in bo treba na Šumberk se jit delat športnico. Ampak recimo, da bo od četrtka dalje bolš, ko bom spet odpisala izpit (tokrat upajmo, da vsaj za 6) in bodo dnevi malo lažji.

nedelja, 13. januar 2008

Oh, no.

Spet doma.
Reality check.

Po enem tednu zeloooo luštnega časa skok nazaj v real life. Študirat. Je treba. Ni kej.








Ampak bil je res luštn tedn. Mal dežja, preceeeeej sonca, kr neki snega, veliiiik smeha, filmov, kuhanja, igranja, kartanja, pantomime, hitrostnega risanja pri pictionary-ju, čajank, gorečih šankov v mehiških barih, res hot kelnarjev, iskrenega lenarjenja (pa tut mjčkn učenja spotoma, medtem ko so vsi spal, hehe), debatnih krožkov in splošnega guncanja afen. Luštn.
Nč nism zlomila, ker sm bl mal počela, hehe.

P.S.: Čelo se je v enem tednu neverjetno uspešno razglasildonerazpoznavnosti.

petek, 4. januar 2008

Thank god it's friday.

In da grem jutr spet na lepš. Se grem sankat :). Za en teden :)). V Elmau.

Sicer pa je biu dons en takooooo bizi dan, da brezveze. Ceu dan okol. To mi, morm priznat, ne paše preveč.

Med množico opravkov sm bla tut na eni dobri urci čela, kjer smo nas tri preigravale Apocalyptico. No, dva komada. Bittersweet in večno klasiko Nothing else matters. Sva ble s kolegico tolk navdušene, da naju je profesorica kr mal čudn gledala :). Če je pa tooooolk kul. Končn znam tolk igrat, da ne vlečem sam praznih strun, da se dejansko kej sliš, da ne gre fouš in da dejansko neki prispevam splošni zvočni podobi. JUHU :))
'Javnosti' bomo na ogled predvidoma 7. februarja :)
Spet me je močno zamiku karbonski čelo, ker v tej 'neizprosni' zimi se les tolk spreminja, da mi je moj bogi čelo v enem tednu trikrat čist spustu in se razglasil do nerazpoznavnosti. Začuda mi ga je uspel relativno uglasit, sm pa pol dons v šoli ugotovila, da dva tona prenizko :). Po intenzivnem ukvarjanju profesorice je zdj tak kokr mora bit, ampak ko ga bom čez 7 dni ponovno vzela v roke, bo bohvekakogroznorazglašenspet.

Grem zdj spat, ker jutr štart spet ob bolani uri - 6. a.m. WTF?!
Držte pesti, da si kej ne zlomim :)

Aja, fotoaparat mam že spakiran, hehe.

torek, 1. januar 2008

Pa ga mamo.

2008.

Nej vam bo nou let naklonjen in lep in zdrav in vesel in bogat in zadovolen in zanimiv in razburljiv in lahek in srečen in ustvarjalen in raziskovalen in poučen in pisan in prijazen in prijateljski in polnvsehdobrihzadev!

Blogger news

Photobucket"/> <a href="http://vrana-snopprotislovij.blogspot.com/"><img src="<a href="http://s1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/?action=view&amp;current=badgefertik.jpg" target="_blank"><img src="http://i1131.photobucket.com/albums/m558/vranavrana/badgefertik.jpg" border="0" alt="Photobucket"></a>"/></a>

Pages - Menu