Uspel mi je pridet do morja. Oča so bli še celo tako prijazni, da so me celo uro prej, kot pa sm mela u planu 'spizdit', spodili iz pisarne, češ, če boš ob dveh šla, ne boš mela nč od dneva. Oh, včasih še celo oča u cvet uidejo, hehe.
In ja, bil je res lih ta prav dan za morje. Vse je blo simpatično pregreto. Tri mame so čofotale po vodi (vsa čast jim). Dva ata sta sončila zobotrebčkaste okončine. Borovci so dišali. Morje je dišalo še bolj. Vetrček je lahno popihaval. Js sm pa kot nasedel kit ležala na toplem lesenem pomolu. In vsrkavala sonce. Ta jesensko. Sladoled je bil vrhunski. Dan pa, kljub zgodnejšemu pobegu iz pisarne, prekratek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar