Drama Queen.

Pa sej človk ne more, da se ne bi obregnu.

Tem kekcem pa res ni para. En let jim že merjenje javnega mnenja kaže, da jim popularnost pada. Zdj so pa kr naenkrat ogorčeni. In kakšne grozne stvari da se o Sloveniji govorijo po tujini (in to iz 570tih lažnivih ust- kakšni prasci, jojoj) . In da se v takšnem ozračju ne da delat. Pahleeeeeze!

Prozorno sprenevedanje stoletja. Pejte se solit - hotl ste 4 leta, dobil ste 4 leta, zdj jih pa še mejte. Presneti drekači.

Trop fantkov, ki se držijo kot da bi jim kdo igračo uzel.


In zdj je aplikabilen pregovor pokornih glav sablja ne seka.

Še dobr, da mi ne bo treba jest zarečenga kruha.

Namreč dva meseca nazaj sem v sedmem paragrafu posta 'vsega po mal' grozila, da zapustim domovino, če zmaga Peterle. Mi ne bo treba. Res bi blo škoda če bi mogla jit zdj, k mi lih začenja dobr gret, ane.

V pravem tonu je vse povedal jaKa.
Js pa bi mjhn zlobni maniri orgličarski poraz pokomentirala z miksom dveh slovenskih pregovorov: kdor prvi pride, sam vanjo pade.

Ave triumphator(ka).

T.j. JAZ.

Najprej - vremenoslovci nimajo pojma. Ker kokr sm js poslušala zjutri vreme, bi mogl čez dan nehat dežvat. In mjčkn tut je. Zato sva se s Serđotom podala na Šumberk nič hudega sluteča.

No, pa sva pršla do prve postojanke, pa je začel kao mal kapljat. Ni pene, kapo na glavo pa dalje. Na naslednji postojanki je že ornk scal. Sva se mal spogledala, pa jebat ga, nazaj ne greva, ker kaj pa je mal dežja. Nč. Pa nardiva že tri četrt programa tiste postojanke, js skor crknem od smeha, ko si narišem slikco, kako more tole zgledat. Dva pacienta sred Šumberka u nalivu telovadta. :)) Pa začne še bl scat. Pa ibr zagrmi. Pa še bl ščije. Pa že toča začne. Pa prav Serđo: greva kr hitr naprej. Okej. Pa tečeva dalje, pa u klanc, pa še kr naprej, pa treska, pa toča, pa dž, pa piha. Pa prideva do naslednje postojanke, pa še kr beda od vremena, pa midva kr dalje tečeva. Pa že spet u klanc, pa do vrha prideva, pa še bl treska. Šit, greva kr naprej dol. Pa po tleh že vse belo od toče, ki kar ne neha. Pa sva že dol, čaka naju še en klanc. Pa mal zadihava, pa spet treš tm nekam bliz, ojoj peeeejva sm rekla, tole men ni nč všeč. Okej, prav Serđo, še en klanc, pol je pa sam še downhill. Pa laufava u tist tazadn klanc, js sm mislla, da bom kr dušo spustila, ampak ustavt se - to pa ne. Ker Trmasta. Pa končno prlezeva do vrha - zadovoljna k bubreka u loju. Kakšno veselje! Skor celo najino progo sem pretekla! Sicer, če mi nebi treskal za ritjo ne vem če bi bla tut tolk zagreta, ampak to ni važn.
Na vrh mjčkn začne nehavat. Mal zadihava, potem se pa odpraviva downhill nazaj do avta. Pa mi da Serđo roko pa prav: pa Nježinka, ti si ... pa ko vojak. Pa jaz tjebe gledam, pa težko tji je, pa ti nje njehaš, ti trpiiiiš! Bravo.

Sj sm spet skor crknla od smeha. Ker kaj pa nej? Se ustavm sred hriba - js ne grem nkamr več?!

In kar naenkrat je že petek.

In teden je švignil mimo, kot da ga ne bi bilo.

Ponavad se mi to dogaja takrat, kadar nč resnga ne počnem in mi čas kar gre, pa sploh ne porajtam. Ta teden mi je pa čas minil v obilici enga početja.

Učeri sem končno dobila podpis predstojnice katedre na to velecenjeno prijavo diplome, pa jo še nisem mela časa nest poštemplat.

Ta teden sm tut končno določila datum poti v Berlin. H Špeli na obisk. Juhu! Prvega decembra. Do šestga. In mam zdj fuuul dela z iskanjem najcenejše varjante kako pridet do tja. Sm najdla avion za 110 evrov, ampak to ni lih mjhn dnar, pa bi še kej cnej. Ampak očitno to ne bo šlo, ker vse ostalo je dražje. Npr. vlak. 170 evrov!! A so normalni? Aj sploh čudn, da se noben več noče z vlaki furat? Da sploh ne omenjamo dejstva, da z vlakom zgleda bl tko k s kamelo: v najboljšem primeru 13 ur. Hmmm... Ne, hvala.

Pol sem se, ker so me prou ornk razpištolil na netu, kjer je vse trikrat cnej k v štacun in ker mi je ravno ostajalo časa ane, šla u NLB banko pozanimat, kako js loh pridem do ene resne kartice kot je npr master al pa visa. Najprej me je una teta za šalterjem pogledala spod ene obrvi, kao punca tole ne bo šlo. In potem me je prav neprijetno zaslišala kaj js kej mam pr njih že odprt in mi na konc zabrusila, da pr njih ne morm dobit nobene od teh kartic, ker kot prvo nimam plače, kot drugo pa vise sploh ne nudijo. Pf, sm si mislla, bom js že najdla varjanto. Pa sm šla dvoje vrat naprej - v Hypo banko. Tm pa ni problema, če nimaš plače, so mi prijazno razložili. Lahko daš depozit pa je zadeva rešena. Tko da, js bom kr lepo vse prenesla v Hypo, tam se znajo vsaj obnašat.

In začetek Liffe-a, js pa sploh nisem porajtala tega, ker me je čas čist povozu. In zdj sploh ne vem kdaj in kako bom šla kej gledat. Groza!!

In ja, dež pada, js morm pa na Šumberk.

Just another manic monday.

Pojejo The Bangles.

Pa še res je.

Zjutri sm po svoji stari navadi pržgala comp, da vidm, kaj se kej dogaja. Odsrfam na FDV kjer čist po nesreč vidm, da so govorilne moje mentorice prestavljene s srede na dons. ŠIT. V dveh urah sm potem napol panično zbirala, pilila in kristalizirala misli in ideje za mojo diplomo (sej sm že prej ukvarjala z njo, ampak včeri sm pa na polno afne guncala misleč, da mam za vse to početje še dva dni časa). Potem sem se 20 minut jajcala s printerjem, da mi je končn uspel sprintat obrazec za prijavo diplome. Potem je bla ura že 10.45 in sm hitr skočila v športno opravo, ker ob 11.00 že Šumberk. K da ni bil moj pulz že dost naspidiran, ane. No, po dveh urah na Šumberku sem se počutila mnogo bolje, predvsem pa sem bila kar naenkrat prepričana, da je vse kar sem naumila za diplomo naravnost fantastično. No, k sm se przibala dam s hriba, sm hitr pod tuš skočila, pojedla kosilo in hitr gas na faks.
No, vse kar sem tako čudno samozavestno menila o svoji ideji se je presenetljivo uresničilo do zadnjega detajla. V četrtek samo še zadevo nesem podpisat predstojnici katedre in v referat poštemplat, pa bo vse uradno.
In zdj ponosno predstavljam naslov moje diplome - Od drame do parodije: podobe nacizma v sodobnem nemškem filmu. (Če si ga kdo drzne ukrast se bo krvav useknu! Resno.)
Čez slabe dve uri se grem pa zabavat v družbo sošolk iz osnovne šole.

Sej pravm, just another manic monday.

Today TV sucks.

Nedelja zvečer.
Klasika za bit doma.
Pod dekco na toplem.
Mogoče s kakšnim priboljškom v roki.
Še zadnji trenutki miru pred novim tednom.
Naravnost popolna priložnost za dober film.

Pa ga ni na programu.

Ga ni na slo1, slo2, popu. Kanal A ne šteje, ker tist se ne kvalificira kot dobr film. Pa tut če se, eden ni nobeden. Kaj pa alternativne možnosti izbire?!?!

WTF?!?!

Kam gledajo zihr super kvalificirani programski karkol-fancy name-žeso hot shoti, ki se delajo, da strežejo okusu in potrebam gledalcev?!?

Js hočem nazaj nedeljski večerni film. Ne - hočem nazaj dober nedeljski večerni film.
Ne pa, da mi v opravičilo, ker so v prime time nasral dva smotkota na čip sceni k se gresta humor, dajo romkom ob 16.45 in potem šele skor sred noči, ko vsak normalno delavn človk ne more več oči odprtih držat, en spodoben film. In to, btw, velja za vse naštete programe (samo s smotkoti v ednini). Ker al en cepec na enmu programu al pa dva cepca na drugmu. Aj treba težit z nekimi 'zabavnimi' večernimi oddajami? Al pa če bi se na popteveju nehal ubacivat nacionalki pa dejansko neki inventivnega nardil? Al pa raj tut to ne, pa lepo dal nazaj u primetime dober film?!?!

Cepci.

Sej se bom zadovoljila s Sanjskimi potovanji na dvojki, ampak come on! dober film!!!

The pumpkin.