Pojejo The Bangles.
Pa še res je.
Zjutri sm po svoji stari navadi pržgala comp, da vidm, kaj se kej dogaja. Odsrfam na FDV kjer čist po nesreč vidm, da so govorilne moje mentorice prestavljene s srede na dons. ŠIT. V dveh urah sm potem napol panično zbirala, pilila in kristalizirala misli in ideje za mojo diplomo (sej sm že prej ukvarjala z njo, ampak včeri sm pa na polno afne guncala misleč, da mam za vse to početje še dva dni časa). Potem sem se 20 minut jajcala s printerjem, da mi je končn uspel sprintat obrazec za prijavo diplome. Potem je bla ura že 10.45 in sm hitr skočila v športno opravo, ker ob 11.00 že Šumberk. K da ni bil moj pulz že dost naspidiran, ane. No, po dveh urah na Šumberku sem se počutila mnogo bolje, predvsem pa sem bila kar naenkrat prepričana, da je vse kar sem naumila za diplomo naravnost fantastično. No, k sm se przibala dam s hriba, sm hitr pod tuš skočila, pojedla kosilo in hitr gas na faks.
No, vse kar sem tako čudno samozavestno menila o svoji ideji se je presenetljivo uresničilo do zadnjega detajla. V četrtek samo še zadevo nesem podpisat predstojnici katedre in v referat poštemplat, pa bo vse uradno.
In zdj ponosno predstavljam naslov moje diplome - Od drame do parodije: podobe nacizma v sodobnem nemškem filmu. (Če si ga kdo drzne ukrast se bo krvav useknu! Resno.)
Čez slabe dve uri se grem pa zabavat v družbo sošolk iz osnovne šole.
Sej pravm, just another manic monday.
Ni komentarjev:
Objavite komentar