In kar naenkrat je že petek.

In teden je švignil mimo, kot da ga ne bi bilo.

Ponavad se mi to dogaja takrat, kadar nč resnga ne počnem in mi čas kar gre, pa sploh ne porajtam. Ta teden mi je pa čas minil v obilici enga početja.

Učeri sem končno dobila podpis predstojnice katedre na to velecenjeno prijavo diplome, pa jo še nisem mela časa nest poštemplat.

Ta teden sm tut končno določila datum poti v Berlin. H Špeli na obisk. Juhu! Prvega decembra. Do šestga. In mam zdj fuuul dela z iskanjem najcenejše varjante kako pridet do tja. Sm najdla avion za 110 evrov, ampak to ni lih mjhn dnar, pa bi še kej cnej. Ampak očitno to ne bo šlo, ker vse ostalo je dražje. Npr. vlak. 170 evrov!! A so normalni? Aj sploh čudn, da se noben več noče z vlaki furat? Da sploh ne omenjamo dejstva, da z vlakom zgleda bl tko k s kamelo: v najboljšem primeru 13 ur. Hmmm... Ne, hvala.

Pol sem se, ker so me prou ornk razpištolil na netu, kjer je vse trikrat cnej k v štacun in ker mi je ravno ostajalo časa ane, šla u NLB banko pozanimat, kako js loh pridem do ene resne kartice kot je npr master al pa visa. Najprej me je una teta za šalterjem pogledala spod ene obrvi, kao punca tole ne bo šlo. In potem me je prav neprijetno zaslišala kaj js kej mam pr njih že odprt in mi na konc zabrusila, da pr njih ne morm dobit nobene od teh kartic, ker kot prvo nimam plače, kot drugo pa vise sploh ne nudijo. Pf, sm si mislla, bom js že najdla varjanto. Pa sm šla dvoje vrat naprej - v Hypo banko. Tm pa ni problema, če nimaš plače, so mi prijazno razložili. Lahko daš depozit pa je zadeva rešena. Tko da, js bom kr lepo vse prenesla v Hypo, tam se znajo vsaj obnašat.

In začetek Liffe-a, js pa sploh nisem porajtala tega, ker me je čas čist povozu. In zdj sploh ne vem kdaj in kako bom šla kej gledat. Groza!!

In ja, dež pada, js morm pa na Šumberk.