Ave triumphator(ka).

T.j. JAZ.

Najprej - vremenoslovci nimajo pojma. Ker kokr sm js poslušala zjutri vreme, bi mogl čez dan nehat dežvat. In mjčkn tut je. Zato sva se s Serđotom podala na Šumberk nič hudega sluteča.

No, pa sva pršla do prve postojanke, pa je začel kao mal kapljat. Ni pene, kapo na glavo pa dalje. Na naslednji postojanki je že ornk scal. Sva se mal spogledala, pa jebat ga, nazaj ne greva, ker kaj pa je mal dežja. Nč. Pa nardiva že tri četrt programa tiste postojanke, js skor crknem od smeha, ko si narišem slikco, kako more tole zgledat. Dva pacienta sred Šumberka u nalivu telovadta. :)) Pa začne še bl scat. Pa ibr zagrmi. Pa še bl ščije. Pa že toča začne. Pa prav Serđo: greva kr hitr naprej. Okej. Pa tečeva dalje, pa u klanc, pa še kr naprej, pa treska, pa toča, pa dž, pa piha. Pa prideva do naslednje postojanke, pa še kr beda od vremena, pa midva kr dalje tečeva. Pa že spet u klanc, pa do vrha prideva, pa še bl treska. Šit, greva kr naprej dol. Pa po tleh že vse belo od toče, ki kar ne neha. Pa sva že dol, čaka naju še en klanc. Pa mal zadihava, pa spet treš tm nekam bliz, ojoj peeeejva sm rekla, tole men ni nč všeč. Okej, prav Serđo, še en klanc, pol je pa sam še downhill. Pa laufava u tist tazadn klanc, js sm mislla, da bom kr dušo spustila, ampak ustavt se - to pa ne. Ker Trmasta. Pa končno prlezeva do vrha - zadovoljna k bubreka u loju. Kakšno veselje! Skor celo najino progo sem pretekla! Sicer, če mi nebi treskal za ritjo ne vem če bi bla tut tolk zagreta, ampak to ni važn.
Na vrh mjčkn začne nehavat. Mal zadihava, potem se pa odpraviva downhill nazaj do avta. Pa mi da Serđo roko pa prav: pa Nježinka, ti si ... pa ko vojak. Pa jaz tjebe gledam, pa težko tji je, pa ti nje njehaš, ti trpiiiiš! Bravo.

Sj sm spet skor crknla od smeha. Ker kaj pa nej? Se ustavm sred hriba - js ne grem nkamr več?!