I had a funny feeling as I saw the house disappear, as though I had written a poem and it was very good and I had lost it and would never remember it again.

Včer zjutri sem se zbudila s super dobrim filingom. Prou dbest sem se počutila in v celem telesu sem mela tist vajb, kot ga maš kadar se zbudiš po super dobri fešti (pa nimaš mačka) al pa po totalno presmejanem večeru, ko ti že samo spomin na večer prej tko luštn pogreje srce, da ti to polepša ves dan.
Ampak men se dan prej ni nč tazga zgodil, pa mi ni blo čist jasn od kje zdj ta filing, nakar se zavem, da sta se mi sanjali dve ful dobri 'epizodi' in da sem se mela u bistvu celo noč ful dobr. Ampak podobe pa kr niso hotle pred oči in nikakor se nisem mogla spomnit, kaj točno se mi je sanjalo. Gotovo še pol ure sem gubala čelo nad šalco zelenga čaja v silnem iskanju asociacije, ki bi za sabo potegnila plaz, pa bi se spomnila. Pa ni šlo. Pa ni šlo še cel dan. Pa tok me je firbec matru, ker sem vedla, da je blo ful dobr. Vedla.
Pa sm se na konc odločila, da bom že zvedla, kaj je to blo, ko bo po doooooolgem času na vrsto spet pršu kakšen deja vu.