Neskončen 'musklfibr'.

Vsled vsemu neskončnemu študiranju in posledični neskončni telesni 'gnilosti' je yours truly pretekli teden naredila pravi kvantni skok. Dobila sem namreč izvrstno idejo, da pa ne bi blo slabo, če bi sosed, ruski kondicijski trener domžalskih nogometašev, tut mene mal v red spravu. Ker toooolk fizično len človk, kot sm jst, tega pač ne more sam. Torej sem se dogovorila za sestanek. Bil je kratek.

On: 'Si pripravljena?'
Jaz: 'Ja, valda da sm, no, nevemno, ja sm, ane.'
On: 'To nji dober odgovor. Ja ali pa nje.'
Jaz: 'Ja.'
On: 'Dobro. Zacneva naslednji tedjen. Psihično pripravi.'
Jaz: 'Bom. Hvala.'

No, pa je od sestanka minil mjčkn več k en teden, pol mi pa včeri zvoni mujo in iz njega en čudn glas: ' Imaš časa ob dvanajstih?' Uuuuuu, šit, mi je šinilo po glavi - to bo torej začetek.
'Ja, mam časa ob dvanajstih.' 'Dobro, športna oprema, se dobiva pri avtu.' Bum, odloži.

Js hitr stauham superge, študiram kero trenirko nej dam nase (k jih mam res fuuuulll, - razen če ne), no, eno navlečem in grem do avta. Pride, pošlata trenirko: 'Predebela, naslednjič kratke hlače in dolga majica. Dobro?' Se usedeva v avto, gas do Šumberka. Oježeš, se mi posveti- Trim steza me čaka.

Eno uro in pol, gor in dol po Šumberški Trim stezi počet vse kar se spomneš, telovadt na vse možne načine, hodt, laufat, razgibavat, ni da ni uglavnem.

Ampak bilo je enostavno super. Model res obvlada. Najbl hecn je pa to, da sploh ni tolk grozen, kokr se je na začetku zdel. Sej vsi vemo, neki ruski stereotipi pač obstajajo, ane. Po moje da zarad športne gimnastike :)) Je pravzaprav fuuulll prijazen. Na sred Šumberka me vpraša: 'A veš kako mi je ime?' Hmmmmm, u bistvu pa ne, ane. 'Sergej. Ti pa Njeeeža, ane?' Jp, u bistvu Neža, ampak pustmo detajle. 'No, Njeeeža, midva to vse počasi. Jaz tuki, da zate dobro. Dobro?' Jah, bo že mogl bit, ane. 'Boš vidla, čez eno ljeto, ti čist druga.' Super.

Dons pa neskončn musklfibr. Povsod. (kljub temu da smo streching intenzivno opravili)

Adijo predsedniški sedež društva Šport, ne hvala!.