A lot like yesterday, a lot like never. Vol2.

Včasih se stvari ne odvijejo tako, kot si želiš. Kaj takrat? Za take situacije imam ponavad dva scenarija. Najprej rečem, okej, dust yourself off and try again, pa poskusim na drug način. Včasih probam še na tretjega in četrtega. Če noben ne deluje, potem pač no go. Stvar postavim v kot. Kakšno za zmeri, kakšno pa začasno. Kakor mi paše. Meni, samo meni. Easy peasy.
Včasih se stvari ne odvijajo tako, kot si želita dva. Kaj pa takrat? Nimam pojma. Kje je zdaj Coelhov Alkimist in tisto: ko si nekaj dovolj želiš, celo vesolje stremi k temu, da se to uresniči, al kako že gre? Pa kjer je volja, tam je pot? Ne vem, vse življenje ugotavljam, da je to narejeno iz miljona odtenkov sive, jaz ga pa vztrajno silim v črno-belo. Black and white. Go-no go. Do or don't. Take it or leave it. Očitno hočm vse ali pa raje nič. Evo, črnobelo.
In zdaj, ko tole pišem, vidim, da najbrž bi vzela črno-belo, dala pa milijon sive. Dobiš pa kar daš, a ni od vedno tako? Hm, no ja, o tem bi se dalo razpravljat, ker po mojih izkušnjah palica raste grozno dolgo in karma se presnet počas obrača.
Potencialen nateg vse skupi, ti povem.
Oh ja, včasih pride tak dan.