A lot like yesterday, a lot like never. Vol3.

Bolj se staram, bolj sem neumna.

Vedno sem se bolj ali manj uspešno izogibala raznoraznim velikim štalam, problemom in katastrofam, ki bi bile posledice moje lastne neumnosti in nepremišljenosti. Sem imela seveda tudi svoje momente, ampak načeloma sem bila bolj počasna in 'na zihr'. Poudarek na bila. Recimo, ko sem bila majhna, sem bila reeees previdna. Še u srednji, pa še na faksu, zadnje čase je pa malo drugače. Še vedno sem v osnovi previdna, ampak tudi slučajno ne razmislim vseh dimenzij možnih posledic tako, kot ko sem bila mlajša. Po drugi strani mi pa vedno bolj dol maha za tričetrt posledic, katerih nastanek je vezan na način razmišljanja drugih ljudi. Tudi me ne skrbi več, kdaj in kje me za vogalom čaka zlomljeno srce. Je do sedaj že tolikokrat preživelo, da je očitno 'rostfrejasto'. Vedno bom iskala naprej.
Mogoče sem pa samo malo bolj pogumna. Ampak mi pa grozno dobro uspeva, da se znajdem v situacijah, ko si ne morem mislit nič drugega kot WTF si pa razmišljala?!
Nič kaj dosti, ane.

Ampak vseeno, gotovo sem bolj pogumna, ne bolj neumna. No, mogoče mal tut to. Jebatga.