She's brilliant, but new to the real world.

Moj trenuten resnični svet je tok intenziven, da mi krade neresnični svet. Un svet, kterga dozo vsaj petih minut na dan rabš, da se ti ne zmeša. Vsaj pet minut, ko se v mislih umiriš, narišeš situacijo, ki si jo želiš in jo tko kličeš v obstoj. Ko mi teh pet minut uhaja, ker mam skos polno glavo drugih stvari, mi to zelo ni všeč. Ker z njimi nekak uhaja tut potencialna realnost željene situacije.
Kakšen dan poskušam teh pet minut sestavt iz 20 sekundnih odsekov. Na rdečem semaforju. Med počasnim odpiranjem ogromnih fajlov na kompu. Ko čakam na dvigalo. V tihi pavzici med kosilom. V 15 taktih ta prave pesmi. Ko zavezujem čevlje. In potem se na koncu dneva v zadnjem 20 sekundnem odseku preden zaspim spomnim, da si 5 minut želja zasluži kej boljšga, kot samo 20 sekundne intervale najbolj običajnih momentov v dnevu. In mi včasih uspe narisat film, dolg 3 minute. Kar je kul. Je prec bl res.