Prazniki. Puzo. Piflanje.

Letošnje božične praznike sem preživela precej stress free. Ponavad moram najdt zavito pot med količki, ki so ponavadi v obliki vprašanj: Kje boš na večerji? Prideš domov? Boš pri mami? Boš pršla vsaj da pokadimo in poškropimo? Letos teh vprašanj ni bilo. Bil je le klic od fotra v pondelk popoldne: Kakšn maš kej plan za dons? Sm rekla, da ga nimam. No prou, je reku, a prideš na večerjo ob sedmih? Pridem, sm rekla. Evo - a je tolk težko prijetno se zment? Očitno se da :).
No, in sm šla na večerjo, še od božička sm darilo dobila, najedla sm se k bomba in šla dam. Izvrstno.

Včerajšnji dan sem posvetila še zadnji (sem že mislla, da sm vse prebrala) dotlej neprebrani knjigi Maria Puza - Družina: nepozabni Borgijci in jo tut celo prebrala. Ni lih čist mafijska, ampak kaj so pa bli papeži v renesansi druzga k prvi doni? Priporočam.

Dons pa že drvim naprej v nove zmage - spet se učim mednarodne odnose. Bljak.