Berlin Rocks!

Evo mene nazaj. Nism pozabila fotoaparata. Juhu!
Sj sm bla že u soboto nazaj, ampak še nism bla tolk pr seb, da bi kej napisala.

BERLIN. JE. ZAKON. Tm je tkooooo kuuuuuuul. Kr vse je kul. Od folka, do ulic, do božičnih sejmov, do zadev k so nujne za videt. Res kuuuuuuuuuuul.

Ja, glede na to, da sm bla polnih pet dni tm, bi lahko kdo reku, da nism lih velik pregledala. Ampak pa kaj pol. Men ni point letat k sneta skirca od ene znamenitosti do ta druge. Morš tut mal viset in gledat folk in dinamiko in vajb celga placa. Pa pogledat kej ne čist nujnega.

Tko da ja, sm pogledala: itak zid, pa brandenburška vrata, pa Berliner Dom, pa Fernseh turm, pa židovski muzej, pa filmski muzej, pa olimpijski štadion, pa Dalijevo razstavo, pa Marienkirche, pa Kaiser-Wilhelm Gedänkniskirche, pa postajo Zoo sm vidla ene parkrat, pa Hauptbahnhof, pa en uč sm vrgla na spomenik holokavstu. Poleg tega sem relativno dobr pregledala Kreuzberg, Potsdamer platz in Alexanderplatz, pa še kej sm zih pozabila naštet. Bla sem v dveh neskončno kul domačih pivnicah/gostilnah/pajzljih, indijski restavraciji in rock klubu. Med drugim sem pojedla tri kebabe (in vsak je bil boljši od prejšnga, presenetljivo pa celo cenejši kot doma) in dve klobasi. Popila sem več piva kot prej v celmu lajfu. Najboljši je Berliner Kindl. Sm ga prnesla tut domov. Itak.

V živalskem vrtu nism bla. Ne, kjub temu ne, da je meu lit ta teden Knut rojstni dan in dve fešti ob tej priložnosti. Brezveze. Kogajebe.

Zelo kul so božični sejmi, ki jih je povsod dovolj. Tm se loh naješ in napiješ za relativno uredu ceno. Sploh je pa kul, ker na štantih prodajajo vse sorte dobre robe domače proizvodnje. Ne pa poflna tko k pr ns. Tm dejansko loh kupiš darila za praznike. Od ledrastih kap do unikat nakita. Pa vse sorte slatkiše in klobase. Pa itak kuhan vin. Močen kuhan vin. U škorenjčkih :)

Kr precej sem zapravla. Berlin pač ni pocen. Ampak nism pa tut praznih rok dam pršla. Mam nove superge, dve majci, pulover in uhane. Ostalo sem pojedla, popila, zvozila s tedensko karto za mestni promet, vstopnine, par kav, kartic in znamk.

Mesto ma takooooo dobr vajb. Najbolš je u Kreuzbergu. Antikvariati eden na drugmu, second handi na vsakmu koraku, kul ljudje in tuja hrana. Definitvno bom šla še. Najrajš spomlad, da do takrat kar največ našparam in grem tja u šoping. Človk bi si mislu, brezveze - H&M, Newyorker, Orsay in podobna jajca so tut u Lublan. Točno tako, ampak trik je u lokalnih ta malih štacuncah, kjer majo pa tako kul stvari, da bi najraj kr cele štacune dam nesla :)

Itak je pa najbolš na kavi sedet, pa ljudi gledat. Vidš vse sorte. Na podzemni pa itak. Že ta prvi dan nam je ratal srečat enga totalnga šizofrenika, k ni čist točn vedu kaj bi rad. A bi izstopu al še ne še, pol ga je kr neki pičl in je začel folk (al pa nas?!) intenzivno nadirat z prekletimi naciji in potem je jadrno odvihral. Res luštn :) Vidla sem samo eno subkulturo in to predtazadn dan sm na Alexanderplatzu uzrla skvoterje. Nobenih drugih. Hecn.
Drgač pa nenavadno mal res čudnih ljudi. Ko sm bla u Frankfurtu je bil res čudn vsak tretji. Tle pa ne. Kul.

Ja, u povprečju sm nardila 14ooo korakov na dan. Safr. Pa skos je veter pihu. Pa 90% vlažnost. Dež pa tko tko. Pet minut ja, pet minut ne, potem pol dneva sonca pa 15 minut ibr naliva. Tko no - napeto :)

Dalijeva razstava je bla točn to kar sm hotla. Ni bla lih tolk ogromna kokr sm mislla, da bo, je pa mela tiste risbe in slike, k se jih redko vidi. Zelo zadovoljna.

Aja, pa zid sploh ni tko brezveze kokr vsi pravjo. Da kao prideš tja in vidš in rečeš: A to je to?! Ne vem kaj jamrajo. Prou kul je. Sej ga je 1,3km. In če hočeš ornk pogledat vse malarije, ki so na njem, maš kr za eno uro dela.


Ja, še bom šla nazaj. Ker je še tolk ostal nevidenega.