Mjjjjjuuuuuuuuuuuuuzzzzzzzzzzz.

V vseh teh napetih dnevih, ko mam komi cajt za 'tja kamor gre še cesar peš ', sm skor pozabila na koncert Museov v Zagrebu. Organizacija potovanja je bila na vrhuncu, bralci zemljevidov so bli tut tko neskončno talentirani, da skor niso porajtal da se pelemo direkt v narobno smer. No, pa kaj bi to, važn da smo prispeli še pravi čas.

<- Tkole je zgledou pogled precej od uspred, dokler se ni pred mano narisou en gusar - res; v črtasti majci, z ogromnimi rinkami v ušesih in totalno brez ritma - in njegova 'baba'; tut velika in tut brez ritma zvijajoča se. Čeprou sm jima vztrajno s komolci dajala vedet, da haloooo, to je moj plac, se sploh nista dala motit. Tko da sm ju pol mela že pouhn kufr in sm se lepo odpravila na tribuno. Na tribuni se je pa tkoooo lepooo vidl. Bolš kokr pa zgleda na fotki. -> (obe sta namreč posneti z mojim mujotom, ker brand new digitalc je iz preventivnih razlogov ostal doma (ga bom rajš uničla v egiptovskem prahu, ane)).
In na Museih je res kej vidt.
Lajt šov, da se mu res loh reče lajt šov.
Tut sicer koncert sploh ni bil švoh. Mal improvizacije za med vmes, sicer bl mal komunikacije s publiko, ampak nč hudga, fantje so se kr potrudil, sploh mi je vtis pustu pevec, za katerga je koncert gotov kr naporna reč, pa je kr vdrževal svojo energijo ves čas. Res fino.
Definitivno eden boljših videnih in slišanih v zadnjem obdobju. Fuuuuuuuuuul navdušena.

Tko da, ja no, še dobr da nism čist pozabila.

Aja, pa še to: sm mislla, da je Dom sportova fuuul dvorana, je pa taka k Tivoli, hihi.